Anonimen
|
Mojo mamo je pred 15 leti napadla zelo huda depresija, katere se je vsaj delno pozdravila šele čez nekaj let. Občasno jo popade tesnoba, obup,...
Situacija je taka, da sva čisto slučajno obe na dolgotrajni bolniški (jaz noseča), živimo pa skupaj.
Danes je spet en tak depresiven dan. Že na obrazu ji vidim, kako se počuti. Pa tudi večkrat mi pove, da jo duši, da ne ve, če bo zmogla (recimo iti na sprehod in podobno).
To njeno stanje tudi mene spravlja v obup. Najprej zato, ker bi ji rada pomagala, pa ne znam. Karkoli ji predlagam, zavrne z besedami: Ti ne veš, kako se počutim, kako grozno mi je.
Strah me je tudi tega, da bom ta vzorec obnašanje (nemoč spopasti se s težavami, prehitro obupati, malodušje) prevzela še jaz (določene podobnosti že opažam).
Prepričana je, da je zanjo edina rešitev zelo drag zdravstveni poseg (ki je samo samoplačniški). Denar zanj bi bilo težko zbrati, ampak ne čisto nemogoče. Najbolj me moti to, ker o tem posegu samo govori in zbira nepopolne informacije, namesto da bi poiskala več predračunov, opravila osnovne preiskave, skratka naredila nekaj konkretnega.
Kako ji naj pomagamo ven iz tega????
|
Natisni
. 
.
Sem ozdravljena d.m.
