Gina
|
veronika, moj bivši ima mnooogo več denarja, kot zdajšnji. Vendar moj zdajšnji ne zapravlja kr neki v tri dni, pa ima podobne vrednote mojim. Šparava za nekaj skupnega, pa privoščiva si točno tisto, kar obema ustreza. Pa vendarle je moj precej zapravljiv v osnovi, če bi lahko, bi kupil vse sorte, samo ve, da ne more, pa ne kupi...me pa dostikrat prepriča v kaj večjega, da rabi, vendar kadar vem, da si res želi in se pač odločiva tudi za tisto. Ravno tako me prepriča, da si moram tudi sama kaj kupiti zase, česar si sicer zihr ne bi, ali mi pa kar kupi, ko ve, da si želim. To je lep primer tega, kar je mič pisala - eden bolj za užitke, drugi dolgoročno, pa super skupaj funkcionira finančno. Bivši je pa non stop škrtaril - vse bi samo zase imel, vse obveznosti finančne prenašal name, sam si je pa kupoval reči, ki so bile zelo drage in meni brez smisla. In ker je kupoval zelo drage nesmisle, ni imel nič zase, sama pa nisem imela, ker sem morala svoj denar vtaknit v osnovne reči, kot je prehrana, obleke za otroke, račune....Štekaš razliko. Bivši je bil egoist kar se denarja tiče, vse samo zase, zdajšnji pa ni, se zmeniva in posledično oba imava marsikaj. Če bi bivši dal denar na kup, bi moral pristati na prilagajanje, na to, da se dogovoriva, kam bova denar vtaknila. Težko bi iz tistega, kar mu je ostalo, kupoval oslarije za velik denar. Saj pravim, problem je v vrednotah, ki jih imata različne. In če si mislila to, potem je resnica, zamenjala sem moškega in z njim vrednote (vendar neodvisno od količine denarja). Vendar bi ti ravno tako lahko uredila reči, če bi vidva imela denar skupen. Daleč najlažje bi ti bilo, če bi ON vse upravljal, ker samo v tem primeru bi bil prisiljen odgovorno razdeliti vse, in le tako bi ugotovil, da mu ne ostane za obiske, da je bolj pomembno, da ima otrok čevlje. Ti pa se ne bi sekirala. Imela bi za svojo kavo in vse ostalo.
|