Anonimen
|
Nogometaš, veliko je za brat, ampak mislim, da boš tukaj našla odgovore na tvoja vprašanja :bravo:
Številka: 121-33/2004
Datum: 4. 5. 2004
OKROŽNICA
LETNI DOPUST IN REGRES ZA LETNI DOPUST
I. LETNI DOPUST
1. Splošno
Zakon o delovnih razmerjih (Ur. list RS, št. 42/03, v nadaljevanju ZDR) ureja vsebino letnih dopustov od 159. pa do vključno 166. člena.
ZDR pri urejanju letnega dopusta ne posega v ureditev področnih zakonov in obstoječih kolektivnih pogodb, razen če so njihove določbe v nasprotju z njim. Z uveljavitvijo novega ZDR kolektivne pogodbe niso prenehale veljati, zato se tudi po 1. 1. 2003 uporabljajo njihove določbe, kolikor določajo večji obseg pravic za delavce, kot jih zagotavlja zakon. Določbe kolektivnih pogodb, ki so v nasprotju z določbami novega zakona, pa se po 1.1.2003 ne uporabljajo več.
Določbe kolektivnih pogodb, ki urejajo kriterije za letni dopust, tako še vedno veljajo. Prav tako je potrebno upoštevati tudi določbe Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št. 115/03 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZOFVI), ki kot specialni predpis glede na ZDR ureja nekatera vprašanja v zvezi z letnim dopustom za strokovne delavce, kot tudi določbe Pravilnika o šolskem koledarju za osnovno šolo (Ur.list RS št. 44/01 in 51/03) in Pravilnika o šolskem koledarju za gimnazije, poklicne, srednje tehniške in strokovne šole (Ur.l. RS št. 17/97, 40/99 in 69/02). Zaradi odprave morebitnih nejasnosti v zvezi s tem, kateri predpis se v konkretnem primeru uporablja, v nadaljevanju povzemamo temeljne določbe ZDR v zvezi z letnim dopustom in regresom za letni dopust, razlagamo razmerje med ZDR, ZOFVI in kolektivno pogodbo ter povzemamo odgovore na konkretna vprašanja v zvezi s pravico do letnega dopusta in pravico do regresa, z določanjem letnega dopusta ter njegovo izrabo.
2. Pravica do celotnega oziroma sorazmernega dela letnega dopusta
Pravico do celotnega letnega dopusta delavec pridobi po poteku nepretrganega trajanja delovnega razmerja v trajanju največ šestih mesecev. Glede na to, da vsaka nova pogodba o zaposlitvi pomeni novo delovno razmerje, s sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi prične na novo teči čas za pridobitev pravice do celotnega letnega dopusta. Sklenitev spremenjene pogodbe o zaposlitvi med istima strankama, torej sklenitev pogodbe, ki nadomesti prejšnjo pa pomeni kontinuirano delovno razmerje.
Pri pravici do sorazmernega letnega dopusta se izhaja predvsem iz namena letnega dopusta, ki naj bi bil v obnovitvi delavčevih psihičnih in fizičnih moči in s tem njegovih delovnih sposobnosti. Zato je pravica do izrabe letnega dopusta vezana na določeno obdobje dela v koledarskem letu.
Delavec ima pravico do izrabe 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu v treh primerih:
1. če v koledarskem letu v katerem je sklenil delovno razmerje ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta (zaposlitev v drugi polovici koledarskega leta – zaposlitve z začetkom šolskega leta );
2. če mu preneha delovno razmerje pred potekom roka, po poteku katerega bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta (zaposlitve v koledarskem letu, ki so krajše od šestih mesecev);
3. če delavcu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred prvim julijem.
3. Določanje letnega dopusta in varstvo pravic
Letni dopust se odmeri za koledarsko in ne za šolsko leto. Delodajalec določi letni dopust delavca ob začetku vsakega koledarskega leta, upoštevaje določbe zakona in kolektivne pogodbe. Delavcu izda obvestilo o določitvi letnega dopusta, v katerem ga mora opozoriti tudi na varstvo njegovih pravic v skladu z 204. členom ZDR, ki določa, da ima delavec pravico zahtevati odpravo vsakršne kršitve njegovih pravic iz delovnega razmerja, tako da delodajalcu poda pisno zahtevo za odpravo kršitve, delodajalec pa mora o tej zahtevi odločiti v osmih dneh po njeni vročitvi. Če delodajalec tega ne stori v roku osmih delovnih dni od vročene pisne zahteve delavca, lahko delavec v nadaljnjih osmih dneh vloži pritožbo na svet zavoda. Svet mora o pritožbi odločiti v 30-ih dneh od njene vložitve. Če svet tega ne stori oz. se delavec z njegovo odločitvijo ne strinja, lahko delavec v roku 30 dni od vročitve dokončne odločitve sveta oziroma od poteka roka za odločitev sveta, zahteva sodno varstvo.
Delavec lahko tudi neposredno zahteva sodno varstvo v roku 30 dni od poteka osemdnevnega roka, ki teče od dne vložitve delavčeve zahteve za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitve delodajalca. Pri tem velja opozoriti, da pritožba na svet ni več mogoča, ko delavec enkrat sproži postopek pred sodiščem.
4. Obseg oziroma izračun letnega dopusta
ZDR zagotavlja pravico do minimalnega letnega dopusta, ki ne more biti krajši kot štiri tedne ne glede na to, ali delavec dela polni ali krajši delovni čas. Poleg tega določa tudi primere osebnih okoliščin na podlagi katerih delavcu že na podlagi samega zakona pripadajo dodatni dnevi letnega dopusta. Do tega so upravičeni starejši delavci, invalidi, delavci z najmanj 60% telesno okvaro, delavci, ki negujejo in varujejo otroka s telesno ali duševno prizadetostjo in delavci z otrokom do 15. let starosti. Do povečanega letnega dopusta so upravičeni tudi mlajši delavci in nočni delavci. Tako določen letni dopust predstavlja zakonski minimum, ki še zagotavlja namen dopusta v smislu psihične in fizične obnovitve delavca.
ZDR v prehodnih in končnih določbah podaljšuje veljavnost sistema sklepanja kolektivnih pogodb, kar pomeni, da obstoječe kolektivne pogodbe zaradi uveljavitve novega zakona niso prenehale veljati, tako da za delavce ugodnejša določila kolektivnih pogodb veljajo še naprej. Glede na to, je pri določanju števila dni letnega dopusta za posameznega delavca potrebno poleg minimalnega letnega dopusta, ki izhaja iz zakonskih določil, upoštevati tudi daljše trajanje letnega dopusta, ki izhaja iz veljavnih določil kolektivne pogodbe.
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja pri izračunu letnega dopusta ne izhaja iz minimalnega letnega dopusta kot izhodišča za odmero letnega dopusta (18 dni), temveč že s kumulativno uporabo kriterijev izračuna skupno število dni dopusta in glede na delovno dobo začne z minimalno devetnajstimi dnevi. Takšna določba ne pomeni avtomatičnega zviševanja osnove za dva dni, torej iz minimalno osemnajstih dni letnega dopusta na minimalno štiri tedne, temveč pomeni, da posamezni delavec, čigar delovni teden je razporejen na pet dni v tednu, ne more imeti manj kot dvajset delovnih dni letnega dopusta, ob upoštevanju vseh kriterijev iz zakona kot tudi kriterijev iz kolektivne pogodbe.
Pravico do povečanega letnega dopusta zakon torej določa v primerih, ko osebne okoliščine narekujejo upravičenost do takšnega letnega dopusta in s to določbo zakon ni razveljavil določb obstoječih kolektivnih pogodb, zato je potrebno upoštevati tudi tiste njihove določbe, ki so za delavca ugodnejše od zakona. Tiste, ki so manj ugodne, oziroma tiste, ki so v nasprotju z zakonskimi določbami, pa se ne uporabljajo. Letni dopust se bo torej za posameznega delavca odmeril tako, da se upoštevajo kriteriji iz kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, obenem pa se upoštevajo tudi določbe zakona o delovnih razmerjih.
Glede na to, da so določbe v zvezi s pravico do povečanega letnega dopusta, ki pripada posameznemu delavcu, po kolektivni pogodbi ugodnejše od določb v zakonu, se odmeri letni dopust po določbah kolektivne pogodbe, s tem, da pripada vsem delavcem po en dodatni dan letnega dopusta, za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15. leta starosti neposredno na podlagi zakona. Kolektivna pogodba namreč določa, da se le materam in očetom-samohranilcem poveča letni dopust za en dan za vsakega otroka nad 7 do15 let starosti. V tem primeru je torej zakon ugodnejši in je potrebno uporabo določbe kolekti
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
