lucika
|
skorpija, kako te razumem.
vceraj je moja :hudicek:spet prisla, pa taaaako se bila prepricana, da je ne bo! navadno sem po tem par dni zalostna, pol mi je kak dan vseeno, pol zacnemo spet veselo :sloncek::sloncek::sloncek:, potem pa spet vsa v pricakovanju, in potem spet jovo na novo.
mislim, pa ko ne uspe, je to zame se en neuspeh v zivljenju. pa se ne pustim vec! ne. dosti lepega je v zivljenju, da bi sami iskali stvari, ki ne uspejo. in se pol sekiramo, kot da je konec sveta. pa kak nam v zivljenju ne gre po maslu. in, taraaaam, se en problem vec. pa to ni, je samo v glavi.
ce se res vse poslihta, ko pride dojencek, samo od sebe; to pomeni tudi to, da pride, ko je pravi čas, da se bo res vse pošlihtalo, ne. torej, če to ni zdaj, so z mano verjetno še kakšni načtti, kaj vse mi še do takrat mora uspet.
no, to je danes. cez dva tedna me vprasajte, kak bom razmisljala. ce bi se dalo, bi si blokirala tale rr, ce bi to pomagalo mal pozabit. samo, ste take super bejbe tu, da bi blo skoda. pa vseeno mi je fuuuul lep obcutek, tako lep, da mi kar solze stopijo v oči, ko katera objavi dve črtice, še bolj pa ko kera dobi svojga dojenčka.
verjetno se se beremo, a zaenkrat obljubljam, da ta svoj namisljen problem brisem z seznama in zacnem uživat.
lp
|
Natisni
