Jumpy
|
Proti cepljenju se (še vedno) ne moreš odločati sam. Imam tri otroke, od katerih sta dva cepljena, eden ne. Pa ne po lastni izbiri. Imel je hipogamaglobulinemijo in zato ni smel biti cepljen. In ravno ta je pri dveh letih dobil oslovski kašelj, ki mu ga je prinesla takrat 11-letna nečakinja. V blažji obliki sva ga dobila tudi jaz in mož, cepljena hči, pa ne. Ne bom razlagala, kakšne muke so, ko gledaš otroka, ki se noč za nočjo davi,... ko ne veš, ali bo po napadu kašlja zadihal ali ne, ko ob tem pomodreva. In ne, ni tako, kot piše literatura, da je končano v pribl 6 tednih. NE! Vsi, ki jih poznam, da so njihovi otroci imeli oslovski kašelj, so dejali, da to traja mnogo dlje. Pri nas je pol leta. Le tisto pomodrevanje ob napadu je res trajalo en mesec in pol. Oslovski kašelj je v Sloveniji še kako prisoten, a za njim zbolevajo predvsem starejši otroci, katerim je cepivo že popustilo, pa tudi kakih hudih posledic zaradi oslovskega kašlja ni pričakovati. Pa še nekaj. Ta isti sinko ima tudi epilepsijo. In, če bi bil cepljen, bi prav gotovo okrivila za to cepljenje! Ker pa cepljen ni bil, moram razloge iskati pač drugje. Ko otrok zboli, vsak starš išče razloge. In prav lahko jih je najti v cepivih. Znanstveno pa je to težko dokazljivo. V končni fazi je vsa teža bremena na starših, potrebno je le pretehtati, kaj je za vas večje breme. To, da je otrok prizadet zaradi bolezni, ali zaradi cepiva. Kaj je manjše tveganje??
|