naaja
|
Res je. Hrana sama po sebi vsebuje dovolj soli, zato brez dodatnega soljenja zadostiš dnevnim potrebam po soli. Pa tudi res je, da ljudje v večini hrano preveč solimo. Je pa še nekaj. Jodirana kuhinjska sol je glavni vir joda v Slovenski prehrani, ker običajna hrana z izjemo morske hrane (ribe, itd.) vsebuje premalo joda, da bi zadostili dnevnim potrebam po jodu.
Tako da če ne ješ veliko rib oz. druge morske hrane ali ne dobivaš joda na kak drug način (npr. multimineralni pripravki), ti sicer priporočam zmanjšanje soli v prehrani, vendar pa ne popolne ukinitve soli. Sol pa seveda lahko popolnoma ukineš, če ješ ribe, ki so bogate z jodom. Je pa res, da industrijsko predelana hrana (npr. testenine, kruh, itd...) že vsebuje jodirano sol, tako da dobiš nekaj joda že na ta način. Tako da, spet je odvisno ali sama pripravljaš hrano iz osnovnih živil (sadja, zelenjave, mesa, žit...), ki so revna z jodom, ali ješ veliko industrijsko predelane hrane oz. v naprej pripravljenih jedi, kjer je že dodana jodirana sol. Pa še nasvet - vsebnost joda v hrani se s kuhanjem in pečenjem zmanjša, zato je najbolje, da hrano soliš na koncu.
Še za orientacijo. Dnevne potrebe po jodu za odraslega človeka so 100-150 mikrogramov (kot ga vsebuje ena čajna žlička jodirane soli), za nosečnice malenkost več.
Za nosečnice, doječe mamice in otroke je še posebej pomembno, da ga zaužijejo dovolj, saj je jod pomemben za normalen mentalni in telesni razvoj otroka. Pomanjkanje joda pri otrocih zato lahko povzroči motnje v mentalnem in telesnem razvoju, hudo pomanjkanje pa kretenizem. Pomanjkanje, prav tako pa tudi preveč joda pri odraslem pa motnje v delovanju ščitnice.
Lp
< Sporočilo je popravil naaja -- 3.3.2010 13:01:40 >
|
Natisni
!!! 
) količino soli v hrani, si kvečjemu delaš uslugo na dolgi rok, ker joda vseeno dobiš dovolj za dnevne potrebe. Je pa zato srce in ožilje manj obremenjeno. 
