Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati? Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.
Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Več o tem
Imam bratca, 14.letnika.....ki ima visoke cilje.....postati menedžer.
za tak cilj.....
Septembra gre v 9.razred osnovne šole, torej zadnji razred, ko se na koncu odloči kam naprej. Že sedaj je večkrat prepuščen sam sebi - je po cele dni v hiši sam (ker se sam tako odloči), pospravi, skuha si - potencialni vzorni možiček .
In kaj ga žene naprej.....da bo nekaj iz njega...da ne bo tako kot sestrica delal za nizko plačo....
Še danes mi je rekel da sem sama kriva ker nisem vztrajala pri odločitvi, da se vpišem (na že sprejet faks). Pa sem se potem podredila želji staršev da grem v službo . Ne iščem krivcev, sem se na koncu sama odločila za službo - v tistem momentu sem videla denar in finančno neodvisnost....pa jo imam ???
Jaz želim bratca en malo postaviti na realna tla, ne želim mu "ubijati" ciljev, rada bi ga usmerila na pravo pot, ker je fulll brihten.....Iz njega je lahko še marsikaj, samo ne želim da zabrede.
Se pa bojim da se bo zgodilo to da bo tudi on po srednji šoli "moral" poiskati službo, da ne bo deležen podpore staršev, ....... ker se je mami že skoraj preselila drugam(seveda občasno še pride "domov") ......in bo skoraj sam ostal v veliki hiši (ki je že skoraj cela pisana nanj, ob polnoletnosti bo on lastnik) , se bojim da bo imel preveč svobode in da bo zabredel.....
Veš kaj, bodi mu v oporo, da ne bo sam, ko bo na srednji šoli se veliko pogovarjaj z njim, da ti bo zaupal in da ne bo slučajno zabredel v kakšno čudno družbo. Probaj mu dati čim boljše nasvete in opomni ga, da mu želiš boljše kot si sama dobila(kot si rekla si šla zgodaj v službo)... Če ne živita blizu ga velikokrat pokliči, pri 14ih fant še potrebuje vzgojo nekoga odraslega, ki mu pomaga pri odločitvah.... Povej mu da naj ne pretirava v svoji svobodi, ker je bo še veliko deležen ko bo imel kaj pod palcem in dobro službo za katero se namerava potruditi.
Fant je mlad in seveda ima svoje sanje. Kdo jih pa pri 14 nima?? Glede na to, da ste očitno razdrta družina in mama ne živi pri vas, je pametno, da se vsaj ti, kot starejša sestra, pogovoriš z njim in mu daješ oporo. Če praviš, kako je brihten, se postavi na njegovo stran in prepričaj starše, da bo šel študirat. Naj poskusi dobit kako štipendijo. Pomagaj mu! Bodi prava sestra in ne pusti ga na cedilu, ker ti nisi smela v šolo.
Prva stvar.. tvoja izkušnja ni njegova izkušnja, torej ne ga zavirati na podlagi svoje preteklosti. Kaj bo po srednji šoli je za moje pojme predaleč razmišljati. Živimo zdaj in on ima zdaj svoje cilje, kateri pa se lahko spremenijo z odraščanjem. Vsak ima svojo pot, otroku je potrebno samo pomagati na njegovi poti, ne pa mu je izbirati še manj pa omejevati. Naj tvoja preteklost ne omejuje bratove prihodnosti. Naša preteklost je izkušnja, vedenje kako se lahko naslednjič odzovemo. In nikoli ni prepozno, vedno je možnost izbire, tudi zate še ni konec, še vedno se lahko odločiš in greš naprej. Obremnjevati se ''kaj bo'' pa je potrata časa, ker nihče ne ve kaj vse se lahko zgodi že jutri, kaj šele čez 4 leta. Otroci naj bodo polni elana in pozitivizma, ne pa da nosijo breme staršev, sester.. Tvoja pot je bila tvoja, on mi svojo. In če ga imaš zares rada mu boš stala ob strani ko te bo potreboval in ga ne omejavala s svojimi strahovi in izkušnjami.
Tvoja pot je bila tvoja, on mi svojo. In če ga imaš zares rada mu boš stala ob strani ko te bo potreboval in ga ne omejavala s svojimi strahovi in izkušnjami.
Točno tako
Tvoja pot je bila tvoja, pa če si jo izbrala ali ne. to, da si nezadvoljna z njo, ti ne daje pravice, da mu "ubijaš" sanje, pa če tudi meniš, da mu s tem samo predstaviš realnost.
IZVIRNO SPOROČILO: niki5 Tvoja pot je bila tvoja, on mi svojo. In če ga imaš zares rada mu boš stala ob strani ko te bo potreboval in ga ne omejavala s svojimi strahovi in izkušnjami.
Svetovati pa mu ne rabiš nič, saj te za nasvet niti ne prosi . In mislim, da te niti ne rabi prositi, da zna misliti s svojo glavo.
Najprej eno vprašanje. Manager česa? Danes je to tako zelo popularen izraz, večina pa sploh ne ve za kaj gre. Samo fancy se sliši. Npr. Human resources manager. Sliši s dobro, v resnici gre pa za kadrovnika. Nič posebnega. Najprej se poskusi z njim pogovorit kaj si sploh predstavlja pod tem izrazom. Da ne bo potem kakšnih razočaranj. Dečko je še mlad in najbrž se bo v štirih letih obiskovanja srednje šole še marsikaj spremenilo.
Stoj mu ob strani, vsake toliko ga spomni na njegov cilj, vzpodbujaj ga, predvsem pa ga ne omejuj in mu ne ubijaj sanj s skrbmi kaj bo potem, ko bo dobil hišo. V najslabšem primeru jo lahko proda in si kupi stanovanje v kraju študija. Če si bo res želel slediti svojim sanjam, mu to ne bo problem. Poleg tega pa obstaja veliko možnosti za študentsko delo.