atteya
|
london_paris, nič pametnega in tolažilnega ne bom napisala. Welcome to the club!!!!!!!!!! Pri nas je že 10 mesecev tako, niti en dan ni blo drugače, pa ne glede na to, al je pri babici, očku, dediju, teti... Nima veze, hoče akcijo skoz! Edino razlika je v tem, da niti na zizi več ne zaspi in imamo kar poštene pol ure do dve uri in pol dolge uspavalne vaje vsak večer in dan. Lahko si misliš kako smo utrujeni. Pravijo, da vse mine, ampak... ja, minilo bo že, samo kakšna bom pa takrat jaz??? Zdaj zaspim malo zaradi moža, malo zaradi malega, malo zaradi službe in živcev nekje med 4. in 6. uro zjutraj, mali se vso noč premetava (čeprav je že bil teden, ko je pridno spal 6-8 ur) in zbuja, zjutraj hvala bogu spi do 10 ali 11h. To pomeni, da spim nekaj malega na noč, potem pa ne smem bit slabe volje, pa ne utrujena, pa ne jezna na nobenga in moram vseeno skuhat, pospravit, malega nosit po bajti. Me bolijo rame in vrat in križ, ker ga kljub 11,5kg še vedno dajem v kengurujčka, saj drugač ne morem nič naredit, sam pa noče bit, tko kot pri vas. Pol pa obešam perilo z njim v kenguruju, pa perem perilo, pa pobiram, zlagam, pospravljam, sesam, kuham, pometam... Včasih si tako pretegnem mišice na vratu ali v ramenih, ampak drugače ne gre. Že deset mesecev! Mož me ne razume, noče razumet. Vesela sem, ko mali popoldne zadrema, ampak mamo take sosede tri metre stran, ki ves dan nebijajo po plehu, pa kosijo, pa se vozijo po pesku z avtomobili, da mi ves čas spanja delajo živci na ful (mali zelo rahlo spi). Pa še ko spi moram zraven ves čas ležat. Če se premaknem, se zbudi, tako da me še bok boli, pa mišice v roki na kateri ležim ali pa jo umikam malemu. Nič vzpodbudnega, kajne? Dobrodošla v klubu! Vem, kako prekleto težko je in vidiš, da so še mnogo hujši od tvojega. Na mojo žalost!
|