Anonimen
|
Sem že včeraj dvakrat napisala, kako se potem midva igrava, pa me je obakrat ven zabrisalo in sem šla potem ogorčena spat.
Torej, najprej ni meril v ljudi in živali, le kar tako nekam, kaj pa vem kam. Potem je začel ciljat na papagaja, pa se mu je zdelo smešano, ko sem rekla, pa tudi bolj v smehu, da naj vendar neha streljat uboge ptiče. No, potem je začel streljat mene. Ampak jaz mu rečem, čakaj se, te bom tako polubčkala, boš videl. In jaz v kuhinji npr. kuham, on priteče in me ustreli in nato jaz tečem po celem stanovanju (no, saj ni veliko ) za njim, on pa se hihita, da komaj še diha. In ko ga ujamem, ga celega prelubčkam, reži se tako, da moram pazit, da sploh še diha, nato pa grem nazaj kuhat. V glavnem, smeha za tono in pol. Tako se mi streljamo.
Se pa tudi meni zdi, frutka, da je s tem tako, kot si napisala. Po moje je to res faza, skozi katero pač fantje gredo. Čeprav mi tista pištola res ni niti malo simpatična. Ne vem, ali naj mu grem razlagat, kaj se zgodi, če nekdo nekoga ustreli, da je to lahko očka od kakšnega otroka ali kaj v tem slislu. Že pri tistem, kdo uporablja pištolo, se mi je zatikalo. Lovci jo imajo, sem rekla, pa potem na zakaj, sem pa dobila cmok v grlu. A naj rečem, da zato, da ubijajo živali? Pa zakaj jih imajo policaji? Pa vojaki? Uf, hudo.
|
Natisni
. Sama sem strašno proti vojskovanju in tem rečem, po drugi strani me pa kurijo marinci v paradnih uniformah, ko šprudlajo s tistimi puškami
... 
