N.SI
|
Ojla!
Letos sva bila z dragim na poročnem potovanju na Baliju, Lomboku in Gili Trawanganu, povsod po 5-6 dni. Bilo je super (sicer pa ni Bali nikakršen »raj« na zemlji, če to slučajno pričakujeta – določeni predeli – turistični – so sicer urejeni fantastično, čudovito). Bili smo konec marca in do sredine aprila.
No, prvo kar te čaka je dooooolgaaaaaaa pot in midva sva 3x presedala (Lj-Frankfurt, Frankfurt-Katar in Katar Denpasar; vmes smo se sicer ustavili v Kuala Lumpurju a tisti, ki nam ni bila to končna postaja, nismo smeli zapustiti letala in smo na njem čepeli 1 uro, da so ga počistili in sprejeli nove potnike) - pot v eno smer je s presedanjem in vmesnimi postanki, ki so bili super-glede na to da so te prisilili malo migati in raztegniti okončine trajali ca. 18-19 ur...
Klimatske razmere: no, Bali na drugi strani ekvatorja, torej tik pod njim in je temu primerno bilo že meni nemalokrat mučno (sem bila v prvem trimesečju nosečnosti), saj so na Baliju številčni budisti, ki imajo za obred in darovanje bogovom v navadi pred VSAKO! trgovino, restavracijo, agencijo, banko... postaviti hrano in prižgati tiste "dišeče" sveče, ki pa v tisti sopari, smogu (saj je avtomobilov ooooogroooooomnoooooooo) in za moje pojme skoraj nič kisika ubijajo... Najmanjši problem je, ko stopiš iz klimatiziranega hotela ven si moker v sekundi (torej, poten) - večji problem se mi je zdel, ker nenormalno klimatizirajo prostore - pa sva z dragim nemalokrat v trgovinah zmrzovala - 18-19 stopinj), ko sva pa stopila ven 32-35 (poudarjam, da njihovih 32 stopinj NI NAŠIH 32, saj imajo več vlage v zraku!) umirala, in še to v senci... na soncu niti ne pomnim... Tankala sva na hekto-litre vode...
3. prehrana: sicer dobra (osvisno od zahtevnosti posameznika) a zavedati se moraš, da je njihov standard daleč za evropskim...
a) voda: je samo flaširana, v nekaterih hotelih se sicer lahko tuširaš s sladko vodo (na Baliju mislim, da ni problem) a v mnogih drugih po Indoneziji je slana, ker je proces prečiščevanja vode iz slane v sladko preklemano drag, aparatur imajo na populacjio premalo in največ smrti se v Indoneziji zgodi ravno zaradi pomanjkanja pitne vode, kar pomeni, da jo šparajo... Jaz sem sicer bila na Baliju in Lomboku v hotelih, kjer so imeli na voljo sladkovoden tuš... Na Gili Trawanganu, ki je mini otoček, ca. naš Bled, pa v 5*bungalovih, sicer čudovitih, slano ponudbo...
b) hrana: njihova lokalna - je nisem probala iz že zgoraj omenjenega razloga - sem bila noseča, prvo trimesečje in nisem želela rizkirati s pikantnimi zadevami... evropska hrana pa je bila, kot tudi že rečeno, daleč pod našimi standardi, bolj skopa. In še, največji problem za moje pojme - ogromno mačk in psov na Baliju se potepa okoli in restavracije so "odprtega" tipa... kar pomeni, muham in komarjam se ne da ubežati... tako sva z dragim z eno roko jedla, z drugo pa odganjala muhe... in še nekaj, nikar ne naročajta pijačo z ledom, saj ga delajo iz vode iz pipe, kar pomeni, da voda ni niti najmanj primerna za pitje...
c) higiena: v hotelih in restavracijah - no, nimam pripomb... vse ok, vsaj mi2 nisva imela težav... a zunaj, ko te sm in tja kaka žužka piči in niti ne veš kaj ipd. - no, bolnice nisem videla, tudi mislim da samo dve lekarni... Bila sem v Kuti, ki je ca. 30-40 min od gl. mesta Denpasarja.
Drugače pa so ljudje naaaadvseee prijazni, ustrežljivi in na voljo pomagati.
Kar zadeva pa menjave eurov v njihov denar ti pa priporočam, da si nadvse pazljiva – tečaj se na Balijo menja tudi do 7x na DAN!!! In še najbolj »ziher« je, da ga menjaš v banki po nekoliko nižjem tečaju, kot pa v lokalnih štacunah po višjem tečaju saj te znajo tisti milioni kaj hitro zmesti in nekateri, žal tu vidijo priložnost zaslužka – sploh bodi pozorna na dva bankovca – 100.000 in 10.000 sta zelo podobne barve in tiste nule te hitro zmedejo (naju so eni hotli ravno na te »nule« okoli prenesti).
Plaže sva imela sanjske samo na Glili Trawanganu, te so bile kot iz filmov. Na Baliju pa je pesek kakor kje – nekje tisti svetel nekje pa celo tista temna mivka, ki zgleda kot blato. In kot so že predhodnice omenile, valovi so veeeliki in so idealka za surferje.
Midva sva si privoščila ogromno izletov po templjih (sploh si pojdita pogledat Tanah Lot, nadvse romantičen kraj in ne pozabita tam ostati do sončnega zahoda – čarobno), riževih poljih, opičjem gozdu, še živečih vulkanih... uhhh, še kaj bi se najdlo. Imela sva dzip in lokalnega, angleško govorečega vodiča, ki naju je vodil povsod, kamor sva si zaželela, pa še za naju je menjal denar po »lokalnem-boljšem« tečaju. Aaa, pa še to, minimalni bakšiš le pusti tam, kjer boste zadovoljni in se nameravate vračati – se te zapomnijo in ti še bolj ustrežejo!
Še tole – ne vem, mislim da je bolje, da imata samo zajterk in da sama hodita na kosila in večerje. Tako sva imela midva. A da ne bosta presenečena – cene se razlikujejo od restavracije do restavracije po dveh postavkah – davku in uslugi. Torej, če je cena kosila x, ti plačaš x+davek+uslugo. Torej, vsaj nekih 20-30% več kot je samo kosilo. In to je na računu. Seveda v vseh menijih piše koliko česta ti računajo. Nekje pa sploh ne jemljejo nič za uslugo/postrežbo ter jim bodisi sama od sebe kaj pustita ali pa tudi ne. Veseli bodo, če zaradi tega ponovno pridete tja jesti.
Upam, da sem ti kaj pomagala. Midva sva se odločila, da jo čez par let ponovno tja mahneva, hehe.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
.. 
plaže so peščene, plavat se zaradi valov ne da pretirano. pot traja ene 16 ur, če se prav spomnim - odvisno od povezave. hrano imajo zelo dobro, ogromno morske hrane, in vsekakor se ti najbolj splača vzet samo nočitev z zajtrkom, ker je ogromno restavracij, pa tudi na izlete se splača it.
sva delala... Je pa tako, da so ljudje res zelooo prijazni, te pa lahko zelo hitro tudi nat****. 
Vedela sem, da bo pot dolga... a toooliko - uhhh... No, še prej sem se posvetovala s svojo G glede tega potovanja in je rekla, da je vse ok oz. bp 
. Je pa škoda, če zaradi vožnje ne bosta videla tega delčka sveta... Sicer imam kar nekaj dobrih prijateljev, ki imajo fobijo pred letenjem in kam dlje od Jadrana ne bi šli niti v sanjah, pa se njihove dame poparčkajo in Vzamejo otroke in gredo npr. v Turčijo za 16 dni 
