pikapolonica 24
|
Da povem, kako in kaj. S partnerjem sva živela pri njih. Rodila se je hčerkica. In od takrat se je začelo kompliciranje. Jaz nikoli nisem naredila nič prav. Na svojega sina se, je pred mano in malo drla, da je kre.... Meni je rekla, da se pras..... pred ščerko. Kar tak, brez razloga. Potem smo se odselili. K mojim staršem. Tu je vse klapalo. Razen seveda tega, da je mojega partnerja klicala vsaki dan, in mu govorla, da se naj vrne nazaj k njej. Samo on, midve pa ne rabiva hodit nazaj. Da samo njega rabi. In res je dosegla to, da je naju s hčerkico, kar zapustil in se odselil k svoji mami. Jaz sem ga iemla vseeno rada in sva ostala skupaj, čeprav na daljavo. Samo, da je mama dosegla svoje. Pol se je zgodila prometna nesreča in je umrl. Do takrat ji je bilo popolnoma vseeno za vnukinjo. Nikoli ni spraševala za njo. Sedaj, ko pa se je mogla vložit vloga za zapuščinsko. Meni ni dovolila. Sama je šla na sodišče in dejala, da je ona edini dedič. Da drugih dedičev ni. Torej je zatajila svojo vnukinjo. Sedaj pa me kliče, pa mi reče, kdaj jo bo lahko videla. Mislim, zame ne obstaja. Ko sem mojo pikico pustila pri njej, ko je bila manjša, je vedno skupila buško, odrgnine. Ni znala pazit na njo. Vedno je rekla, da mamica nima prav, da ko bo večja, ji bo povedala, kako sem v resnici nesramna. Jaz mislim, da to ni prav. Nesramna sem zato, da svojo hčerko neskončno obožujem in ji nudim vse kar je možno? Ne vem no, ali bi ve vseeno dovolile stike? Bilo je polno stvari, samo napisala sem jih nekaj. Petra
|