Anonimen
|
Gina, izhajam s prakse in pišem s prakse.
Strinjam se, da je glasno branje namenjeno nam, zato tudi otrok ne silimo, da berejo več kot 15, bolje 10, minut na dan. Kdor je mnenja, da naj otroci berejo več, naj poskuša glasno brati 15 minut, pa bo videl, kako ga boli grlo.
Prav zaradi kasnejšega samostojnega tihega branja je nujno, da otrokom ne dovolimo prebrati besede ponovno, zakaj, sem že zapisala.
Res, da nekateri otroci nikoli ne vlečejo in s črkovanja preidejo na "tekoče" branje. Narekovaje uporabljam zato, ker tako branje ni nikoli tekoče, otroci pa na svoji poti doživljajo veliko težav in v večini branje zasovražijo.
Branje s kartončki je namenjeno sprotni obravnavi črk in tudi korekciji branja oz. pomoči tistim otrokom, ki se jim je zalomilo, ki kar naenkrat ne dohajajo ostalih, ki so branje zaradi težav, ki jih doživljajo, zasovražili in ki "se ne vidijo več ven".
Pogosto je edini način, kako lahko pomagamo otroku, ki mu gre branje težje in to že potem, ko so v razredu vse črke že obravnavali, otrok pa se doma muči z vlečenjem glasov in mu ne gre in ne gre.
Torej nisem ničesar pozabila zapisati, res pa je, da bi lahko napisala celo raziskovalno nalogo, vendar to ni namen foruma.
Da pa v šoli otrok najprej bere samoglasnike v povezavi s soglasnikom in nič drugega pa ne drži, dovolj, da pregledamo prva berila osemletke, kjer se soglasniški sklopi pojavijo že po nekaj straneh.
Res, glavno je, da otrok rad bere. Ne verjamem, da je kdo od otrok, ki vstopi v šolo, apriori sovražnik branja. Branje zasovraži, ko pri tem doživlja stalen neuspeh, ko mu ne gre od rok... kar je v veliki meri zasluga napačnih pristopov k branju. Za take otroke je resnično najbolje, da z njimi opustimo kasične načine opismenjevanja, in k branju pristopimo alternativno. K temu spada tudi branje stripov, mimogrede, stripi so tudi literatura in ne trivial, člankov, napisov na znakih ob cesti,...
Način branja, ki ga opisuje moja predhodnica, je tudi ena od alternativ, predvsem pa je uporabna pri čisto določenih težavah. Npr. otrok težko loči črko N od drugih črk. Preden prebere besedilo, naj poišče vse črke N v besedilu in naj jih rahlo prebarva z določeno barvo, potem pa naj besedilo prebere. Posebej učinkovito je takrat, ko otroci pozabljajo na pike in vejice.
Za zaključek (zame se ta debata zaključuje, če želim kaj zapisati moram pisati predolgo in to je z enomesečnim otrokom v naročju kar naporno) pa tole: vsaka pot k branju je pravilna, če otrok pri tem uživa in doživlja uspehe.
Veliko z veseljem prebranih knjig!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
