Inabambina
|
Pozdravljene! :)
Sem povsem nova na forumu, zato upam, da tovrstno vprašanje še ni bilo zastavljeno.
Zanima me, če ima morda kakšna (oz. kateri) od vas izkušnje z asocialnim dojenčkom?
Sama imam pet mesecev in pol staro deklico, pri kateri sem pričela opažati, da izredno slabo sprejema neznane ljudi. To se je pričelo opažati že nekako pri treh mesecih, sedaj pa se le še stopnjuje.
Zavedam se, da je največja težava to, da sva v večini pretežno sami, saj partner opravlja dve službi, babice so od našega doma precej oddaljene (svojega avtomobila nimam, sicer bi se z veseljem zapeljala do njih). Najina edina družba so poleg partnerja, ki je pogosto odsoten, le še kakšna prijateljica za sprehajanje z vozičkom, kar pa mala ponavadi tako ali tako prespi.
V zadnjem času sem pričela malo več voditi na obiske, jih vabiti k nama, celo z avtobusom jo peljem, vendar se vedno znova pojavlja njeno nezaupanje.
To nezaupanje izraža z jokom. Včeraj pa je to dseglo cel vrhunec, ko je sodelavka prišla na obisk s svojim (enako starim) fantkom, saj je malo popadel histeričen jok. Sicer je histerično jokati prenehala po kakšnih dveh minutah, vendar se je umirila šele, ko sva zapustili prostor v katerem je bila sodelavka z dojenčkom.
Opazila sem tudi, da ni enako nezaupljiva do vseh ljudi, saj nekater lažje sprejme kot druge. Zelo težavno je, ker zelo slabo sprejema taščo in tasta, ki sta sicer zelo dobra človeka in imamo urejene odnose. No, razen tega da so v zadnjem času padli nekateri očitki, da zagotovo ne delam nekaj prav, ker ju pač ne sprejme.
Zelo si želim, da bi bila mala bolj družabna, če že to ne, pa vsaj toliko, da nebi tako stresno doživljala stika z ljudmi.
Tudi sama kot otrok nisem bila pretirano družabna (po pripovedih moje mame), vendar se mi zdi situacija res že nekoliko zaskrbljujoča.
Moram pripisati, da je bila malčica zelo zaželjen otrok in se z njo resnično rada ukvarjam. Zavedam se, da se ne da nič na silo, tudi o tem, da se (v kasnejši starostni dobi) lahko pojavi nezaupljivost pred tujci sem že nekaj prebrala v knjigah, vendar nič konkretnega, kako se spopasti s to težavo.
Večina me jih skuša odpraviti s standardnim "bo že bolje", meni pa to nekako ne zadošča.
Zelo bom vesela, če se bo našla/našel, kdo s podobno izkušnjo, da bi lahko malo opisal/a, kako so se spopadli s to težavo, saj si zelo želim, da bi mala čimprej prešla čez to stisko.
Najlepša hvala že vnaprej!:)
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Bo tudi minilo, tam okoli enega leta, lahko kasneje... mine pa. Moraš pa vedeti tudi to, da je otrok razvojno gledano egocentrično bitje, ki se še ne zaveda ljudi okoli sebe na način, kot se jih zavedamo odrasli. Dojenček postavlja sebe in svoje potrebe daleč pred vse ostale in nima potrebe po druženju in igranju z ostalimi otroci. Ne zna deliti igrač, recimo. Potreba po druženju in družbi se otroku razvije tam okoli 2-3 leta, pri katerem tudi prej. Do takrat otrok rabi v bistvu samo mamo, njeno bližino in varnost. In nekoga, ki izpolnjuje njegove potrebe. DAj otroku čas, da se navadi na ljudi okoli sebe. Stiki naj bodo kratkotrajni, če praviš, da ji povzročajo tak stres. In bolje je, da nove ljudi spoznava v okolju, ki ji je domače, se pravi, naj pride obisk k vam. Nikakor pa ne zdaj otroka silit in dajat v naročje tujcem. Otroku naj se približajo, ko je v tvojem naročju in se počuti varno. Naj ga pobožajo in se odmaknejo. NAj jih otrok opazuje iz tvojega naročja, ko so oddaljeni od njega, recimo. Naj mu ponudijo igračo, vendar naj nikoli ne silijo vanj. Razni bucbuc in ščipanje v lička in ne vem kaj še vse. In nikar je ne vodi v pretirano gnečo, to otroka plaši in nervira. Itak, da bo jokal, če ne ve, kje je in potem je še ogromno nekih ljudi okoli njega, ki so hrupni in vsiljivi. Sicer pa, dojenčica, praviš, je stara šele 5 mesecev. Njene socialne veščine se šele razvijajo, boš videla, tudi če bo malo bolj sramežljiv otrok, ne bo vedno tako, kot je sedaj. 
je pa tam nekje pri letu in pol postalo bolje in zdaj pri 3,5 letih sta najboljša prijatelja 
