Anonimen
|
Ne vem, kje naj začnem, da bo manj komplicirano.
Torej. Sestrina prijateljica je alkoholik. Je ločena in ima dve hčerki, stari 13 in 14 let. Deklici sta zaradi nje v hudi stisti, saj se jima dogajajo grozne stvari, ki se ne bi smele dogajati nobenemu otroku. Oče se zanju ne zmeni. Mamica je sicer v fazi, ko moji sestri (po moje bolj, ker mora) prizna, da ima probleme z alkoholom, vendar do zdaj o zdravljenju ni hotela slišati. Je sicer hodila na neke "seanse" k psihiatru, vendar ni seveda nič zaleglo. Trenutno sta punčki pri moji sestri, ker nočeta več domov. Mamici pa to fino prav pride, vsaj po moje, da lahko v miru pije naprej. Ne vem, če ju ima sploh sposobna imeti rada v smislu, kot ima mati rada svoje otroke, kajti tudi sama je pretrpela marsikaj, o čemer bom še pisala. Sedaj je, ko sta ji rekli, da nočeta več priti domov, sicer pristala, da se bo šla zdravit, samo kaj, ko je itak že enkrat prej moji sestri rekla, da nima pravega motiva, da bi ne pila. Enkrat, ko sta bili punčki še majhni, ju je zapustila za nekaj dni, seveda zato, ker sta se s takratnim možem, ki pa je bil slab oče, velikokrat kregala in ga je na ta način hotela prizadeti. Takrat je prišla za nekaj dni živet k meni, ko sem bila še samska, in je cele dneve in noči pila že takrat. Ni mi bilo jasno, kako lahko dve svoji taki mali punčki pusti človeku, za katerega ve, da se ga otroka po moje bojita oziroma jima je tuj. Zdaj mi je.
Moja sestra je nekaj časa stvari poskušala vzeti v svoje roke, to prijateljico je imela stalno pod nadzorom, vozila jo je v službo in iz službe, hodila vsak večer preverjat "stanje", ampak takoj, ko je odnesla pete, sta jo deklici že klicali, naj pride gledat, kaj mami dela. Seveda je pila. In to po nevemkoliko-urnih mukotrpnih pogovorih. Sedaj naj v bran tej mamici povem, da so se seveda tudi njej v otroštvu dogajale stvari, ki se ne bi smele nobenemu otroku dogajati. Mama in oče sta se ločila, ker je bil oče alkoholik, nato se je mama poročila s človekom, ki je bil alkoholik in alkoholik je postala še sama. Ta mamica, torej sedanja prijateljica moje sestre, je bila pri familiji samo zato, da je pospravljala hišo in čuvala mlajšega bratca, da je z njim delala naloge za šolo, medtem ko se je mama doma opijala. Ta mlajši bratec je zdaj mamilaš. Skratka, začaran krog. Starša sta oba že umrla, seveda od alhkohola, z očimom pa hvalabogu nima več stikov.
Gotovo ima katera izmed vas kakšne izkušnje z alhokoliki, kaj mislite, kako se tej družini lahko pomaga? Trenutno sta deklici pri moji sestri, že nekaj dni, in bosta ostali, dokler mami ne prinese pokazat napotnice za zdravljenje. Kaj pa potem? Ali mora alhokolik res doseči rob, tisti poden, da nekaj naredi zase, da se začne zdravit? Ali pozna katera kakšnega ozdravljenega alhokolika, ki se je pozdravil zaradi česa drugega kot iz zdravstvenih razlogov? Meni se zdi, da je vse, kar skuša narediti moja sestra za to prijateljico, bob ob steno in da samo podaljšuje trpljenje. Kar se mene tiče, bi bilo bolje, da bi ji nosila steklenice žganja, pa naj se opija do maksimuma, mogoče bo tako hitreje prišla do njenega "podna". Samo kaj z dekleti? Res, hudo. Kako bi ve ravnale v takem primeru?
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
