Hope2
|
Kar nekako se strinjam z ullo80. Kljub temu, pa ni vedno tako, obstajajo tudi izjeme, najbrž katera res ne more imet mleka. Je pa dejstvo, da ženske premalo vejo o dojenju in mislijo, da pa je to neki samoumevnega. Po porodu smo dobili knjigice o dojenju, ma niti ena cimra ni prebrala in obe sta tečnarili, nimave mleka, dajte nam AM, mali je lačen (valjda ga niso dobile), ena ga celo več ni hotela pristavljat, ker je itak brezveze, ker nima mleka.... 2 dan so ji sestre pomagle pristavit, mali je vlekel ona pa tulila zraven, kako jo bolijo bradavice in bla, bla, trgala je malega od bradavic.... Če bi si prebrala tisto knjigico, bi vedela kako in kaj pristavit, kako nastaja mleko, kako otroka odstavit... Ampak ne, AM je zakon, knjigice so brezveze. Mogoče je ta primer za ene ekstrem, ampak takih žensk je veliko. Precej manj bolečih in krvavih bradavic bi bilo, in precej več veselja in potrpežljivosti ob prvih podojih. Kar se tiče počivanja in spanja po porodu. Ne morem komentirat, ker jaz sem bila polna adrenalina 3 dni in 3 noči, in sploh nisem rabila zatisnit oči, nič me ni motilo, je pa bil pogled na mojo štruco zraven mene nekaj vrhunskega, vsa zaspanost, utrujenost... vse je izginilo. Bila sem ful šivana, ampak tudi to me ni motilo, ma takrat bi gore premikala od veselja . Če si pa pod vplivom zdravil, EA, carski... potem pa ne vem kako je, ampak skoraj zagotovo ne bi imela miru ob misli, kje je moj otrok, kaj se z njim dogaja, ali joka, je lačen, ga kdo tolaži..... In samo zato, da bi se jaz naspala, ne bi nikoli dala otroka vstran, jaz osebno ne bi nikoli zaspala
< Sporočilo je popravil Hope2 -- 2.10.2009 14:08:08 >
|