Anonimen
|
Niti ne vem če je pravi naslov, ampak stvar je v tem. Imava dva otročka z majhno razliko. Prvi je že toliko star, da se da z njim marsikaj zmenit, se z njim zabavat, skratka imeti fino (če odmislimo razna trmasta obdobja), drugi je še majhen (eno leto in pol) ter bolj razposajene sorte. Skratka kar bolj zahteven otroček.
In od kar imava dva otroka sem začela pri možu opažati, da se veliko več posveča ta velikemu. kadarkoli si razdeliva zadolžitve in obveznosti, on vedno pravi, bom jaz ta večjega. Npr. on zvečer ta večjega skopa, mu pomaga pri večerji, mu prebere pravljivco. Zadnjič ko sva šla vsak po enega v vrtec, je prec rekel, da gre on po tavečjega in tako.
To me ful moti. Saj ta malega ima tudi ful rad, se tudi ukvarja z njim ko smo vsi doma, ampak ko je treba nekako izbirat (malo groba beseda, ampak ne vem kako naj se izrazim) potem vedno reče, da bo on s tavečjim.
Raje gre s tavečjim k zdravniku, kot da bi bil ta čas s ta malim doma. Če je npr. na bolniški zaradi tamalega, je ful bolj slabe volje, se kar naprej neki prtožuje, če je doma s tavečjim, vse štima, se zabavata, se imata fino.
No, to je nekaj primerov. Res je, da je tamali v fazi ko je vse ne, ko vse preiskuša, ne naredi nič tako kot ti hočeš, se dere v tri krasne če kaj ni po njegovo, je skratka zelo trmast.
Bo mogoče kasneje boljše, ko bo tudi tamali star kakšne 3 leta? Je še pri kateri tako oz ali opazite kakšne razlike v odnosu vašega partnerja do otrok?
Upam, da ste razumele kaj me teži in hvala za vsak odgovor.
|
Natisni
