ronja
|
Jaz imam prijatelje obeh spolov in ne mislim ne z enimi ne drugimi nič met, glede športa pa res ne vidim nobene težave. Sicer ne vem, kaj dela ta tema na seksu? Je sicer res, da je moj športni prijatelj iz faksa, badmintona, potapljanja, pa še kaj bi se našlo... postal oči moje , ampak bi to res težko pripisala športu - prej kemiji in biologiji. Ja, na začetku sem tudi jaz imela drugega fanta in sva z lubijem samo športala in nič več, nobenega flirtanja (vsaj ne med športom, no ), pa v skupni družbi sva bila. Ko pa sva se z onim razšla, se je kmalu tole začelo, meni se ne zdi s tem nič narobe. Seveda sva se zbližala tudi med športanjem, ampak hodit zato nisva začela. In tudi s tistim fantom sva se razšla, zato, ker mi pač ni bilo več všeč z njim - če bi mi bilo še naprej super, verjetno ne bi bilo s tem nič. Zdaj hodim na plavanje, kamor lubi ne hodi, hodijo pa drugi fantje, pa me to ne moti, razen kadar se prerivajo zaradi svojega moškega ega, da ženska ne sme bit hitrejša . NJega sploh ne moti, ker itak ve, da sem zacopana vanj in da ga ne bi zamenjala za nič na svetu! Itak me pa posluša vsake toliko, kako je bilo noro, ko ni bilo nobenega fanta ali pa kako je kakšen blesav, ko se rine... Jaz zagovarjam pravilo, da naj bojo skomine povsod okoli, ker tako lahko vedno veš, da je tisti tvoj še vedno pravi - če te vsi ostali fantje ne ganejo, je očitno vse ok. Če te začnejo mikat, je treba pogledat, kaj je doma narobe - in obratno za fante. Zadnje, kar bi si želela, je, da mojega lubija ne bi več nobena pogledala! Naj probajo ga dobijo, če lahko! Če ga lahko, mu ni noro z menoj - in če je tako, bi to rada čim prej vedela, ko se da še kaj popravit...
|