Jenny*
|
Rekli so, da je šlo naprej. V sredo-jutri imam kontrolo. Sem hotla že včeraj povedat, pa je tko treskalo, da je moral bit rač. ugasnen.
Sekiram se najbolj zato, ker sva na to 1.nosečnost čakala eno leto in se bojim, da nebi spet predolgo trajalo. Tudi nisem več rosno mlada (30). Pa zdaj morava vsaj minimalno mesec in pol (po mojem) čakati, preden sploh lahko spet začneva delat na tem.
Gor me pa drži, ker sedaj vsaj veva, da sva plodna. In misliva, da sedaj že znava naredit otroka, tisti mesec sva namreč vsak dan :sloncek:, pred tem pa vsak drug dan. In zdaj bom ta mesec lase barvala, se depilirala z depilacijsko kremo, se mazala z proticelulitno kremo, metin čaj pila, se kopala v bazenih, šla kampirat, telovadila, seksala (čez dva tedna)..., da bom nadoknadla za nazaj in za naprej. Nekaj dni bom pa še počivala.
Seveda sva se tudi spraševala glede možnih razlogov, zakaj je do tega prišlo: preveč stresa, dvigovanje čeprav ne pretežkih stvari, metin čaj, sex ali ko je enkrat tko močno treščilo, da sem kar skočila. Ne veva. Mogoče je bilo pa kaj narobe z pikico.
Žal mi je, da sem šele zdaj prebrala, kar je napisala Gekko Junior, ker bi bilo skoraj edino, kar bi mi dajalo upanje, po drugi strani sem pa na urgenci potem vsaj lažje sprejela dejstvo, da pikice ni več. Včeraj mi je bilo najhujše in vedno znova, kadar se zbudim in spomnim na to, mi je hudo. Mina hvala za skrb. Sem vesela, da sem lahko z vami delila to, ker ste tako tople in čuteče, po drugi strani pa realne.
|
Natisni
