Anonimen
|
Otrok te potrebuje, zato joka. Joka, ker potrebuje tvojo bližino. Pozna svoj majhen svet in v tem majhnem svetu pozna tebe, svojo mamo in očeta.
To sta dve osebi, ki sta zanj ves svet, vsa ljubezen. Hrepeni po vajini bližini, se trudi na vse pretege to bližino dobiti, imeti. Če je ne čuti, joka, da vse iz sebe, poskuša na vse načine, da bi vaju imel ob sebi. Če ga pustiš samega, da v joku zaspi, občuti veliko tesnobo,žalost. Trudil se je, bil je razočaran, počutil se je zapuščenega in neuslišanega, zato je opustil upanje, vdal se je. To, kar imajo potem starši za uspeh - otrok se je izjokal, zaspal in nikoli več ni bilo problemov s spanjem zvečer, ni ravno uspeh, katerega so se nadejali. Je le neuslišana otrokova želja po bližini in otrok se preneha obračati na starše v iskanju te bližine.
Sama svojih fantov (mlajši ima 7 mesecev in pol, starejši 22 mesecev) nikoli ne pustim jokati, sploh pa ne tako dolgo. Vedno sem tam, ko me potrebujeta. Danes je mlajši delal enako kot tvoj. Ko sem želela ven iz sobe, jok. Sem bila pri ob njem, ga božala, mu prigovarja, pela njegovo uspavanko in ko se je umiril, se je obrnil na stran, stisnil igračko in zaspal. Starejši je delal isto.
Pomaga, če ima otrok urnik. Spat vedno ob enaki uri, rutina. Npr. večerja, umit, pravljica, pesmica, spalna igračka itd. kakršen koli red že imate. In ko je enkrat v sobi, nič več ven.
Vztrajaj. Na miren način! Morda bo potrebno le par dni, teden, mesec...hodi k njemu, ga polagaj v posteljo, pobožaj in ven. Čez par trenutkov ponovi. Naj ve da si tam, vendar bodi odločna in vztrajaj pri svojem.
Srečno.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Glih danes je bilo tako: zaspan ful, pa kopali smo se, dolgo, da ga še bolj zmatra, pa samo, da sem mu joško pokazala (dobi še zvečer, pa zjutraj), me je razbil v prafaktorje!!! Odrival me je, pa gledal proti vratom, pa jok, pa stok, dala sem ga v posteljo: histerija
. No pol se je drl malo, ampak ne veliko, ker midva ga ne moreva poslušat dolgo, da joka, tako, da sem šla po njega...zmatrana sem kot 
, sem ga dala mojemu, pa gledala raje drugam, pa delal tako: yyyyy, yyyy, dokler ga nisem pogledala, pol pa je začel k meni riniti, pa sem bila pečena. Mulček. JA, po moje do neke meje že vejo, kako pa kaj.
Upam da tako tudi ostane 
