Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: DecTrapast No pa sem odprla šeen poštni nabiralnik pa šeen naslov na RR, ker moderatorji ne pustite anomnimnosti na DIPO ... ah ja . No v glavnem ... iz dneva v dan sem bolj jezna, razočarana, osamljena in mojemu partnerju iz dneva v dan bolj zamerim njegovo obnašanje do mene ... skupaj sva slabih 5 let, skupaj živiva 2 leti in pol in imava 8 mesečno punčko. Je 10 let starejši od mene in dela, jaz pa sem še študentka oz. absolventka, ki se muči z diplomo. Nikoli ni bil nevemkako romantičen tip in v vseh teh letih kar sva skupaj sem bila kakih nepričakovanih drobnih pozornosti deležna zelo malokrat ... mah ne vem kolikokrat sem mu že povedala da mi ni do tega, da dobim nevem kaj za RD ... imam raje eno rožico čisto za to, ker je ravno sreda, naprimer ... no pa se to njega ne prime ... ne spmnim se tudi kdaj sva šla nazadnje sama kam ven ... ne spomnim se kdaj sva nazadnje preživela večer doma brez TVja in se samo pogovarjala ... zelo malo je doma ... v službo gre ob 8ih pride domou ob 6ih, pojemo malo pocarta tamalo in gre spet delat za svoj sp in pride domou pozno zvečer, če ne gre ven s prijatelji, ker je zelo pogosto (vsaj 3x na teden) ... jaz pa skos sama s tamalo ... najbolj mi v bistvu najeda to da ko pride domou že govori kako mora nujno potem kmalu v delavnico ker ima tooooliko dela, potem gre dol in jaz ga naprimer čez 2 uri pokličem in on zunaj s prijatelji .... joj sem besna takrat ko ris ... Na živce mi gre, ko moram z njim vedno govoriti zelo previdno, ker če nekaj rečem narobe že poslušam razne pridige, saj se do mene obnaša na momente precej pokroviteljsko, ker je pač starejši in prinese večino denarja k hiši ... pa to mi gre naživce, ker če imam jaz kjet kak opravek, se moram z njim že nevem kolikovnaprejk zmenit, da bo čuval tamalo, jaz sem pa itak čisto samoumevna da sem skos doma in njemu ni treba nič spraševat, če gre lahko tja in tja ... pač če imam srečo me samo seznani z dejstvom, da gre ... Ko mu pa rečem kaj glede tega, sem pa sitna pa težim in ga komandiram ... samo ne vem kako mu naj dopovem, da ni več sam, da ima naju dve in da bi morale biti zanj midve na 1. mestu ... in pol mi reče ja saj sta, za to pa delam toliko, s prijatelji se pa ja lahko sprostim vsak etoliko časa ... joj, a z mano se pa ne more al kako?! Pa nič nebi imela proti, ko bi šel ven 1x na teden ... sam nejga kar naprej ni . Prej sva pač skupi okrog hodila zdaj pa on sam ... in se mi zdi včasih, da se je z rojstvom hčerkice samo meni svet obrnil za 180°, njemu pa komaj za kako stopinjo ... Mah pa še polno drugih stvari je ... samo se mi ne da pisat ... itak ko tole berem si mislim, pa ženska kaj sploh počneš z njim ... sm jaz ga imam tolk rada ... pa super očka je. Dajte mi malo svetovat, kako naj vbijem v njegovo kolerično betico, da tole trenutno stanje mene ubija ... da enostavno ne bom več dolgo zdržala, da čutim, da si zaslužim več ... Aja pa se opravičujem za raztreseno pisanje ... samo ko tele moje misli kar ne morem uredit v eno smiselno celoto ... Nekateri, ki menijo, da mal več prinesjo financ v družino, že menijo, da so bog i batina. Nisi mu pa niti hči, da bi te tretiral kot tako, da se tako obnaša. Sem mislna, da mam jest problem pr mojem, ko pride do burk, pa vidim, da se ne rabim tok sekirat, ker opažam, da so eni pa res vredni "svojga dnarja". Ne vem, izrazi željo, da si želiš, da bi kdaj s teboj preživel dan. Pa ne omenjaj prijateljev, ker ga bo sam podžgal, da ti bo sikal nazaj. Izrazi, da bi šla rada nekam, če je to izvedljivo, pač obrni ga - bolje kot napad glede prijateljev in druženje z njimi. Nimaš lahke naloge, poskušaj, če meniš, da je vredno ostati z njim. Da se začne zavedati tega, kar ima doma.
|