pika74
|
Nisi sebična. In nisi kriva... in to boli... Zakaj ti ne, drugi pa ja... Poznam to... in razumem te, čeprav nimam sestre, ki bi bila noseča. Na začetku poti, ko poskušaš zanositi, pa ne gre in ne gre... ti gre na živce vsaka nosečka, ki jo srečaš na poti... ne glede na to, ali jo poznaš ali ne... vsaka ti je odveč. Zdi se ti, da ni fer, da drugim uspe, tebi pa ne. Čez čas ti postane vseeno za tiste, ki jih ne poznaš... ok... pač neka nova nosečka... ok, zaradi tega, jaz ne bom imela nič manj možnosti za . Ampak ko zanosijo tiste najbližnje prijateljice, žlahta... tiste so posebnega pomena... pa to ni fovšija. Nikakor!!! Meni se zdi, da je najtežje, ko zanosi nekdo, ki ti je zelo blizu. Takrat bi se še kako rada veselila s tem človekom, ki mi je blizu... pa srce trpi, ker se ne more veseliti. Pa vem, da ji privoščiš in vem, da jo imaš zelo rada. Ampak težko je biti vesel... in ob tem trpeti, ker sam tega nimaš... oh punce, vem, kako je to težko.
_____________________________
Ne metat puške v koruzo, ker se lahko pokvari kombajn :P
|