Gina
|
O moj bog, pa vendarle ne rabiš take potrditve od otroka, saj nisi ti otrok, ti si mama! Ti naj bi bila prepričana vase. Tvoja sreča ne bi smela biti odvisna od tega, koliko te otrok rabi ali koliko ti pokaže, pove, da te ima rad. Itak te ima in itak si mu vse. Ti bi morala biti srečna, ker ima rad tudi druge ljudi, ker je srečen z njimi, ne pa da si ljubosumna nanje. Ljubosumje je samo prevelika posesivnost, potrjevanje s tem, da nekoga poseduješ. Potem imaš občutek, da ti ne bo nikoli ušel, da bo vedno tvoj. Nikoli ne bo tvoj, vedno je sposojen, četudi je prišel iz tebe. Svojo dušo ima, svojo pamet. Za določen čas ti je zaupan, to je vse. Če pa boš otroka posedovala, otrok ne bo srečen. Potem te v resnici ne bo imel toliko rad, kot bi te imel, če bi ga ljubila brez kompleksov. Počutil se bo, kot da ga dušiš. Največja ljubezen je, če človeku daš svobodo, če si srečna, ker je on srečen, če si srečna, ker ti je dovoljeno biti njegova mama, ker ti je dovoljeno skrbeti zanj, se crkljati z njim, ker ti bo dovoljeno, da ti bo zaupal svoje stahove, ljbezni, pač svoje življenje delil s tabo,... P.S.: Ne pove ti, ali ne pokaže, da si mu na prvem mestu pa zato, ker mu edino ti predstavljaš tako veliko varnost, da je pri tebi lahko zihr v to, da ga ne boš zapustila, da si vedno tam zanj. To je največja oblika ljubezni.
|