Gina
|
Ja, seven, do neke mere imaš čisto prav. Vendar ne pozabi na tej poti starševstava, da si ti tudi človek, potreben ljubezni, varnosti, počitka in zadovoljstva. Potem pride trenutek, po letih odpovedovanja spanju, zaradi otrokove neprestane potrebe po varnosti, dotiku in ljubezni, mnogokrat na noč, vsako noč, cele dneve, cviljenju, če je takoj ne dobi, skratka odvisnosti od tega, ko več ne moreš tako naprej. Zaveš se,po teh letih, da si nekje pri vzgoji kiksnil. Zaveš se, da knjige, ki govorijo o tem, nimajo prav. Zaveš se, da tvoja mati, ki je imela točno tako vzgojo (o moji govorim), ni imela prav, pri vseh otrocih ne deluje. Ugotoviš, da knjige učijo eno skrajnost, vzgajani pa so bili mnogi po drugi skrajnosti. Nobena skrajnost ni ok. Kaj narediti? Ne vem. Vem le to, da otroku vedno nuditi vse, ni ok. Škoduje. Prav je, da dobi ogromno ljubezni, varnosti, crkljanja, ugodja, ali drugače rečeno - vsi otroci bi morali biti scrkljani v ljubezni. Prav je pa tudi, da otrok ve, kje so meje dobrega okusa. Z vstajanjem 10x na noč in tolaženjem do nezavesti ne bo tvoj ali katerikoli drug otrok čutil nič večje varnosti, kot če ga naučiš, da te ne zbuja vsako noč 10x. Vendar bosta v slednjem primeru srečna oba, v prvem primeru, ko boš imela dva taka doma, boš pa čez par let pregorela. Noben ne bo srečen, ne ti, ker boš izmozgana, ne otrok, ki bo imel izmozgano, utrujeno in sitno mamo. Kaj pa vem, razen če si ti toliko polna energije. Jaz sem po letih takega početja, kot ga opisuješ, ugotovila, da tega ne zmorem več. In posledica: vsi smo srečni, pa otroci mnogo bolj vedo, kje so njihove meje, prej pa po pravici povedano: izkoriščali so me, vse sem delala zanje, vedno razmišljala, kaj je dobro za njihovo dušo, na svojo dušo sem medtem pozabila, da obstaja. Bolj ko je bister otrok, in bolj kot je "gajsten", bolj te bo izkoriščal. Pa ko ve, kje so njegove meje, te pol manj skrbi, kakšno neumnost bo naredil, ko te ne bo zraven. Če mu vedno dovoliš vse, v imenu ljubezni, ker se bojiš za njegovo psiho, narediš točno to, da otrok proba točno vse, kar lahko, gre povsod čez rob. Vsak otrok ne, ker kakšen je po naravi plašen, kakšen, ki pa ni, je pa v veliki nevarnosti.
Kaj pa vem, nisem dovolj pametna, da bi to sama rešila, te vrstice so samo v razmislek.
|
Natisni
