ANA_P
|
prvo  za vice.
No, bom pa jaz prva, ki bom napisala kako se počuti moj dragi ob vsem tem.
ko sva se odločila za  , aprila 2005 in sem potem konec aprila imela res bolečo m, ki je bila kot prava poplava, sva se odločila da bova štela od maja 2005. Ko je junija M prišla sem bila razočarana ampak ne tako kot moj dragi. Je mislil, da to kar rata - no saj jaz tudi. V glavnem velika optimista sva bila. Potem sva se še dalje trudila, seveda ampak mi ni do danes niti enkrat pokazal, da bi bil žalostn. Moški ego, pač.
Ko se pogovarjama, mi reče saj enkrat bo tudi nama uspelo, opazila pa sem, da je postal dosti bolj pozoren do dojenčkov in otrok nasploh, zapomni si vsa imena otrok njegovih sodelavk, govori mi o njih in zraven uživa in se smeji...saj prej je tudi govoril o njih ampak ni vedel imen, v glavnem ni mu še ta vrednota toliko pomenila.
Drugače je glede čustev kar zaprt tip moškega in tisto kar ga muči ne pove takoj. No, enkrat me je presenetil tako da mi je šlo prav na jok. jaz sem brala cajtnge on pa je bil na računalniku, bila sva tiho in vsak svoje delala. No in naenkrat izstreli kot iz topa: '' Če bova imela sina bo Nejc'', kar zabolelo me je, ker sem pač mislila da se on ne obremenjuje s tem preveč ampak očitno sem se motila.
da sem si začela natančno šteti plodne dni mi je svetoval on. Vem da mu ni vseeno in si želi, da bi nama čimprej ratalo.
Eh, saj veste, močki niso ženske in nikoli ne bodo bili. jaz sem povedala vsem kolegicam, da delava na , če so vprašale kaj čakava, moj dragi pa je povedal samo enemu kolegu in še to ko ga je gnjavil.
Ja, takšen je moj, težko je kaj iz njega dobiti, ko ga kaj muči. vedno morem počakati in mu dati čas, da se on sam odpre potem pa se izpove in se pogovarjama tudi do treh zjutraj, kjub službi zjutraj.
Ampak ded ne bi bil ded, če ne bi že iskal kakšen avto bomo vozili, ko bomo trije.
Torej, punce, razpišite se še ve.
|
Natisni
. Kar se pa tiče nečustvenih tem je pa prava klepetulja, pravi 
med čvekami. Ampak, veš kaj mi je v veliko tolažbo? To, da so zgleda kar vsi tam nekje... a, ne? Glavno je, da jih imamo rade in da majo oni radi nas, pa se da vse potrpet. 
odziva na ta najin problem.. 
ob točno določenih dnevih, pa nič. Brez problema je šel na spermiogram, celo hotel je iti po enem letu. Ko sem jaz začela s klomifenom, je bil spet optimizem v zraku, sedaj, ko pa že po osmih mesecih kllomifena ni nič, kljub vsem dokaj ugodnim izvidom preiskav, mu je pa kar dol padlo in vidi možnost bolj kot ne samo še z epruvetko. Tako nekako na hitro. 
Pride prva riba in eče "glup". 
. 
. 
!" 
superca res.... 
