Hope2
|
IZVIRNO SPOROČILO: nincy29
hope imaš pa pridnega otroka da ti pusti da ti skuhaš in on se lepo igra..drgač pa..ne mu ne visim čist za rito,sem zraven samo da ne pride do hujših poškodb.
Kje pa sem to zapisala. Govorila sem na splošno in večina se tudi strinja. Ti pa vidiš kot kritiko, ki leti na tebe in hvalospev mojemu otroku. Ja, imam pridnega otroka, ampak je aktiven ko gazela v teku in ja, vseeno je vedno bilo skuhano in pospravljeno- to pa je že druga tematika- organizacija dela. Še zdaj pri 2 letih, ne gre kosilo skuhat v enem kosu, so pa te motnje manjše. Ko še ni puzal, je visel non stop na joški, v naročju, me zahteval 99%, praktično že na robu hiperaktivnosti... kako naj bi skuhala kosilo, itak je zdaj lažje, čeprav moram še 10_x_ k njemu.
Če si imel mirnega/neativnega otroka pred puzanjem, ti je pa itak takrat bilo bolje, kot zdaj ko je začel puzat, hodit (govorim na splošno, ne o tebi).
Druga stvar je v tem. Mi imamo kuhinjo, igralni kotiček, dnevno, jedilnico vse v enem prostoru, vidim ga povsod kamor koli gre. Zato nisem rabila hodit in sedet ob njem. Odstranila in zaščitila sem vse, kar ga lahko huje poškoduje in ne vidim problema, če se jaz spravim za štedilnik, otrok pa mi leta naokoli. Komot ga spremljam z očesom in ušesom. Za kaj takega ne rabi bit otrok miren oz kot ti praviš priden. Zdaj če se je postavil na noge ob kavču in potem padel nazaj, ja bog pomagaj. Če bi na vsak tak gib morala pazit, sem res lahko ob njem vsako sekundo. Močen je bil dovolj v vratu, da ni direktno udaril v tla kot kamen. Sem pa zato odstranila klubsko mizico, da ne bi z glavo padel na rob mizice. Teh padcev pa ni bilo veliko, saj je hitro pogruntal, da se mora vsest, praktično po 2-3 padcih. Če pa nekdo ima ločen prostor ali ovire v pogledu na otroka, prevelik strah in občutek, da otrok ne sme niti 1x past in se udart, potem pa je to druga pesem. Kolkrat je še potem padel, ko je začel hodit, ap kaj naj zdaj vsak njegov korak spremljam in ga držim . Četudi sem stala zraven njega, včasih nisem utegnila reagirat in ga rešit pred padcem.
Ko sme šla na WC, sem ga vzela s sabo, dala rolo papirja, tulec, kremo, pustila teči vodo v bideju, da se je igral... pa s eje zamotil za tisto minuto, da sem opravila:-). tudi to gre
Kot praviš si samo zraven. Sem bila jaz tudi veliko zraven, ampak sem lahko gledala TV, prvič prijela revijo v roke, pila kavo sede (da se razumemo še vedno nisem utegnila popit cele), jedla... imela obe prosti roki-jupi, imela mal trenutka zase.... itak pa en uč na otroku in ena roka v pripravljenosti. Prej jaz tega nisem imela, roki obe zasedeni, noge vedno v pogonu, sedet-kaj je že to, kak tv..... Zdaj pa če ti samo sediš in njega gledaš, pa res ni nič bolje, utrgaj si čas zase v tem času. Upam, da razumeš kaj sem hotela prej povedat. To so mali trenutki, ki jih vsak drugače glede in kljub temu, da še zdaj pri 2 letih ne morem v miru kave in zajtrka pojest, lahko rečem, da mi je precej lažje kot prej. Še kak drži mali otroci mali problemi, veliki otroci veliki problemi
To so vse nianse in še 10000 drugih je, zaradi katerih lahko nekdo reče, da je bilo lažje ali težje, odkar so spuzali/shodili. In zaradi tega ne moreš poslušat in vzeti za sveto, če ti nekdo reče, da je lažje. In kot sme že rekla, čist drugače je, če ima ena mama tako mirnega otroka, da večino prespi dan, da ga posede in tam sedi tolk časa, dokler ne pride ga ne pobere, ko nič nejoka in prostestira, potem pa ko začne puzat- no taka mama bo sigurno rekla, kolk je lažje bilo pred puzanjem.
Po vsem tem romanu , da povzamem stvar, keč je samo v temu, kako se znajdeš in kolk znaš cenit določene sekunde miru, odkar imaš obe prosti roki . In kolk je bil prej otrok miren . Brez zamere, ampak nikoli ne bo bolje, je pa vedno bolj luštno, zabavno, zanimivo.... vse te nezgode, prigode, nespanja.... so čari starševstva
< Sporočilo je popravil Hope2 -- 21.12.2010 12:58:55 >
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Našega prvega si moral do kobacanja ves dan okrog nosit. In ko je začel kobacat, je postal najbolj srečno bitje na svetu... No, definitivno je ostal pod budnim očesom, ni ga pa bilo treba prenašat kar je bilo res olajšanje! 
. Sem poslušala ene mame, kako se to pri njih super obnese in kolk je lažje
. Ni kaj, ko je aktivc in živc, takrat je samo tvoja iznajdljivost tista, ki te reši. Zato pa tudi moraš izkoristit trenutke in ga ne samo gledat. Poskusi še vmes kaj zase naredit, ti si samo moraš najti trenutek zase, četudi je to samo 1 minuta filma, 1 trač v reviji, 2 požirka kave.... pa to ceniš, potem pa je takoj lažje 
