Gina
|
Jaz mislim, da je to karakter. In tak karakter ima mnogo več fantov, kot punčk. To prinesejo na svet. Moj ta velik je tudi tak. On bi samo bral Mikijeve zabavnike ali gledal tv. Kako to rešujemo? Jaz ga veselo kar porinem v določene situacije. Včeraj npr. on ne bi šel z nami na Javornik, ampak midva rečeva, da ni variante - in vedno mu je fajn, kamorkoli že gremo, samo težko se spravi sploh kam, pa tv imamo omejen, gleda lahko toliko, kot smo dogovorjeni. Potem mora 1x na dan peljat psa ven, pa on tudi ne bi, čeprav ima psa rad, pa nazaj udi pride zadovoljen, samo zmiga se težko sam od sebe. Vseh dejavnosti (krožkov)se naveliča v roku treh mesecev, zato sva sklenila, da se ne bo več zmišljeval, da na eno bo pa hodil, ker sicer bi bil samo doma in počel - nič. Sem se pogovarjala s starši podobnih otrok in vsi pravijo, da je bolje otroka malo porinit kam, ker sicer to postane njegov življenjski slog, enostavno ne zna drugače. In starejši kot je, slabše je. Tudi prijateljev sploh ne pokliče po tel., če pa kdo pride k njemu, je pa srečen. Tudi to sem ga začela kar malo spominjat, da je to tudi varianta, ki je fajn in naj jo izkoristi. Ampak on se sam sploh ne spomni. Kaj pa vem, jaz mislim, da jim moramo malo pomagat pri njihovi "lenobi". In tako kot praviš ti, tudi moji hčerki ni nič odveč, ona je čisto druge sorte. Pa vedno obkrožena s prijatelji, pa doma si najde ful zaposlitev, pa vedno gre rada povsod, pa nič ji ni težko pomagat.....to je karakter tak po moje.
|