zita
|
Moj otrok bo kmalu dopolnil 3 leta. Že lansko leto sem ga poiskušala peljati na "telovadbo" (1 x tedensko v zimskem času), vendar ni želel ostati in seveda nisem forsirala da bi hodil. Letos sem spet poskušala in seveda tudi tokrat ne želi biti v telovadnici z drugimi otroci. Seveda sem zraven tudi jaz, vendar do teleovadnice je bilo vse lepo in prav, potem pa je samo silil domov. Ni jokal, ampak enostavno ne želi. Malo me je začelo skrbeti zaradi tega. Namreč, kamorkoli gremo, kjer je več otrok, se enostavno ne vklopi v igro. Je v vrtcu že od 1 leta, zelo rad hodi v vrtec, ampak ko pride domov želi biti samo doma. Res je, da ga nisva nikoli puščala pri kakšnih varuškah (razen pri starih starših, katere ima zelo rad), izogibali smo se trgovskih centrov, veliko smo bili zunaj, v naravi. Najraje ima to, da po prihodu iz vrtca gre na kolo, skiro, gugalnice in tobogan ped blokom, potem pa doma z nama riše, gleda knjige, skače po postelji, igra z žogo. Sprašujem se ali je mogoče preveč navezam na očija in mamico, da bi ga morala mogoče kdaj pustiti pri kakšnih sorodnikih, kolegih z otroci ali je to zgolj prehodno in bo počasi se tudi sam začel vključevati v igro kjer nastopajo še drugi otroci. Včasih je kje na ulici kakšna delavnica , pa otroški bazar, lunin festival... povsod smo poiskusili... drži se mamice ali očija, samo opazuje, da bi se vključil v igro pa ne, zelo hitro pa reče: gremo domov" Poudarjam, da ga v nič ne silim, lepo sva odšla iz telovadbe in tudi ne mislim še enkrat posikušati, če vidim da mu ni do tega. V vrtcu vzgojiteljica pravi da se dobro počuti, da se igra z ostalimi otroci. Ima kdo podobne izkušnje?
|