Gina
|
IZVIRNO SPOROČILO: Marogica
IZVIRNO SPOROČILO: Nej1
Po moje je čas, da mu kar vzameš pleničko čez dan- kar tako brez kompliciranja- pa če lula že v kahlico ali ne. Na začetku bo malo polulanih hlač potem pa bo šlo- sigurno .
To je lahko reči, težje narediti. Naš joka in pleničke noče dati!!! Razen, če je fejst toplo in da se kopamo v bazenu, takrat ni problem. Ko pa ima oblečene kakršnekoli hlačke, pa zahteva pleničko.
Joj, marogica, a potem otrok odloča, kaj pa kako bo kaj počel, ne ti? otrok je vendarle prenajhen, za odločanje o takih rečeh.
Sama menim takole:
kahlica je v 90% stvar odločlitve staršev. Samo v 10% otrok res ni zrel zanjo, nima dovolj velikega mehurja, razvitih mišic, kaj vem česa že. V bistvu je res vseeno, kdaj se odločiš za ta korak. Ker ta korak je naporen. Mnogo lažje je imeti plenice gor, pa se ne ukvarjati s tem, ali bo hotel lulati sredi poti, a bo polulal hlačke kje na obisku, a bo zdržal ponoči, kot pa se odločiti za kahlo. Jaz to čisto razumem. meni so bile muke totalne otroško odvajanje od plenic. To vendarle terja mnogo potrpljenja in odpovedovanja. 14 dni do 1 mesec ne moreš z njim v trgovino, na obiske normalno, skrbi te ta čas, a ti bo stolček v avtu polulal, skrbi te, da se bo kje sredi nemogočega spomnil da ga ta hip lulat in takrat pač še ne more zadrževat dolgo, na začetku mislim- še celo nesti ga moraš, ker ne more hodit in zadrževat hkrati- kak teden, dva. Tako da...ja, to je obupno težko bilo meni naredit. Samo ko se odločiš, postopek steče. Če ne obupaš na sredi. In ja, popolnoma nič ne obsojam mamic, ki se za ta korak ne odločijo, ker so prezaposlene, preobremenjene, ker psihično še niso pripravljene, niti fizično. Res razumem in ne obsojam. Vendar.... ne razumem pa izgovarjanja na otroka. Kaj je otrok kriv, če se mi ne odločimo? Ni otrok kriv. otrok pač nima motiva, d abi nehal lulat v plenico. To je vendarle mnogo bolj luštno kot držat, pa iti na wc. To je prevzemanje odgovornosti, kar je bad, zelo bad in naporno tudi za otroka. Ajd, kakšen se v resnici potem, ko ga je že sram odloči, da bo dal dol plenico. Ali se pusti vreči na foro, da je zdaj že dovolj velik, ali se pusti prepričat. Samo to ni večina otrok. Pri večini se odločijo starši. Dokler pa otrok tuli, če mu daš dol plenico, ap mu jo boš dala nazaj gor, če bo tulil, ga boš smao navadila, da je tulit ok, naj le še bolj tuli, če hoče kaj doseči. Ampak pri teh rečeh je res bolje, da se odločiš, pa karkoli se že odločiš. Ali takoj rečeš: nisem še pripravljena, meni so bolj komot plenice, ali pa rečeš, dost imam, otrok bo brez plenic. Ampak odločiš se ti, ne otrok, ne zato, ker trmari, ampak zato, ker je tebi tako ali pa drugače bolj komot - vzrok za pleničko pri teh letih je v 90% starš, ne otrok. POglej, če bi živela v času naših staršev, bi imela veliko večji motiv ga navaditi na kahlo, ker bi ga itak vsak dan neštetokrat preoblekla celega petek in svetek in to kompletnega pozimi in poleti, me prav zanima, koliko bi mu popustila, če bi se drl - vseeno bi ti bilo, kolk tuli, hotela bi,d a hodi na kahlo in pika. Tako pa so pamperske, ki stvar olajšajo - zelo zelo zelo, tolk zelo, da nimamo več motiva svoje otroke naučit prevzemat odgovornost prej kot do šole enkrat - karikiram seveda. Ponavljam: izvzamem 10% otrok, ki pri treh letih še niso sposobni zadrževat urina.
Še to, če se lotiš odvajanja, gre oboje hkrati. Podnevi in ponoči. Če boš podnevi vzel, ponoči pa plenico gor dal, bo otrok ponoči lulal, ker mu ponoči ne bo treba zadrževat - to bo prec pogruntal. Čim je otrok par dni suh podnevi, ima to tolk v možganih tisti hip, da ga spremlja tudi ponoči. Vsaj večino njih. Če ta hip zamudiš, pa mu pustiš gor plenico, si dober skoraj do šole. Tudi za odločitev, da bo ponoči suh, potrebuje pogum starš bolj kot otrok.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Najbolje je, tako kot je rekla Maxica, ko se bo tebi in tvojemu malemu zdelo, da zdaj pa bi... Ma, pusti druge! Saj veš, kako pravijo: najlepše je svoj d
z drugim pokriti! 
. Pa nikakor ni šlo! In smo nehali! Potem pa čez kakšen dober teden, ko sem jaz zunaj za mizo sedela, ona ˝pritroga˝ ven svojo pručko, jo postavi poleg mene, se zasuka in usede
: res, vse ob svojem času, nobenega prehitevanja! In smo tako vedno delali! 
za pomoč, ker jaz sama, se ne bi za ta podvig odločila vsaj do danes. 
