čebelca2
|
jst te čist razumem - ker sem čist na istem 2xss in operacija pregrade. tudi jst upam da je zdej najin vzrok odstranjen. strah pa še vseeno osataja, a ne? vem da ti je hudo in da non stop misliš o tem, ker imam jst iste občutke. je pa res da sem zadnje čase mal bolš, ne jokam več toliko, predvsem pa partnerja ne gnjavim več s tem, kar se pa ostalih tiče so po nekem nesrečnem naključju za obakrat vsi zvedeli in me nihče ne pika. je pa res da so same nosečke okol mene, sam so vse dost starejše od mene (4-6 let) tko da se s tem tolažim, kolk se da mislim da se bolš počutim, odkar je mimo datum 1.ss, še vedno pa mislim na moji dve pikici, to pač ne bomo pozabile ker je preveč boleče...s partnerjem sva imela kr veliko prepirov na to temo, ker tudi on meni, naj tega ne premlevam in naj ne govorim non stop o tem, ampak verjemi tudi najinima moškima je hudo,predvsem ker vesta da ne moreta nič pomagat. vem da bi oba dala vse samo da bi blo ok, ampak ni in enostavno se ne znajdeta. reagirata po moško (premlevata sama s seboj) in me reagiramo po žensko (premlevamo med seboj) - torej nič novega. ne bodi prestroga do njega ker tudi on trpi. predvsem pa ne bodi prestroga do sebe in se ne trpinči, pogovarjaj se s prijateljicami, na forumu... njemu pa morda pusti, da preboli po svoje. razmišljaj sedaj o novi priložnosti za, sedaj si dala operacijo skoz in prav kmalu boš lahko. vsaka stvar je za nekaj pozitivna in sem prepričana da boš kmalu mamica - in boš morda ravno zaradi tega najboljša mama. lep pozdrav
|