karmy
|
ZASTARANJE JE EDEN IZMED (MOŽNIH) NAČINOV prenehanja obveznosti, hkrati pa ima lahko hude posledice za upravičenca (upnika), ki mu določila o zastaranju niso znana. Zato je priporočljivo poznati zastaralne roke, določila o zadržanju in o pretrganju zastaranja.
UPNIK SICER LAHKO zastarano terjatev uveljavlja (vloži npr. tožbo, izvršilni predlog...), vendar tvega, da bo dolžnik "odkril", da je terjatev zastarana in v sodnem postopku vložil ustrezen ugovor. Le dolžnik lahko torej uveljavlja ugovor zastaranja, sodišče se po uradni dolžnosti ne ozira na zastaranje. Prispevku so dodani nekateri zanimivi primeri iz sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
Iz sodne prakse Ugovor zastaranje je nedopusten, če je zoper načela javne morale. Če je odgovorna oseba tako dolgo odlašala z odgovorom ali bo poravnala škodo, hkrati pa je prigovarjala tožniku, naj ne vloži tožbe, ugovarjala pa je zastaranje šele v pravdi, takšen ugovor ni dopusten. Sodba II Ips 272/99 Z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti, potem ko je upravičenec v času, ki ga določa zakon, ni uveljavljal. Zastaranje nastopi takoj, ko preteče z zakonom določen čas, v katerem bi lahko upnik zahteval izpolnitev obveznosti.
UPRAVIČENEC (DOLŽNIK) SE NE MORE ODREČI PRAVICI ZASTARANJA VNAPREJ. Institut zastaranja je namreč namenjen varnosti dolžnikov, da se preprečijo morebitni spori po preteku daljšega časa, ko bi bilo tudi dokazovanje težavno, hkrati pa morajo dolžniki vedeti, kdaj zahtevkov ne pričakujejo več. Če bi bil odrek zastaranju mogoč, bi ga pogodbene stranke najverjetneje vedno vnašale med pogodbena določila. Sicer pa se dolžnik lahko odreče zastaranju takrat, ko pridobi pravico ugovora zastaranja, torej takrat, ko je terjatev že zastarana. Dolžnik lahko plača zastarano terjatev ali pa ne vloži ugovora zastaranja.
Iz sodne prakse Po določbi prvega odstavka 366. člena ZOR s pismena pripoznava zastarane obveznosti šteje za odpoved zastaranju. Tožena stranka se kasneje na zastaranje zahtevka ni mogla več uspešno sklicevati, kot je to že pravilno ugotovilo tudi sodišče druge stopnje. Zato ugovori zastaranja terjatev, ki jih je tožena stranka v pritožbenem in revizijskem postopku, zaradi predhodne pismene pripoznave niso bili upoštevni, saj novi zastaralni roki, ki so pričeli teči ponovno šele od pismene pripoznave oziroma odpovedi zastaranja dalje, še niso potekli. Sodba VIII Ips 25/97 Obvezna so tudi določila o dolžini rokov, stranki se ne moreta dogovoriti za krajše ali daljše roke, kot se ne moreta dogovoriti, da zastaranje določen čas ne teče. Kdaj začne zastaranje teči? Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati obveznost. Kadar je dolžnikova obveznost v tem, da česa ne stori, kaj opusti ali kaj trpi, začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko je dolžnik ravnal proti taki obveznosti.
Iz sodne prakse Dogovor o skupni gradnji in o solastninskih deležih je podlaga za obračun stroškov vlaganja v skupno gradnjo. Terjatev je dospela ob koncu gradnje. Tedaj je začel teči zastaralni rok za obligacijski zahtevek. Sodba II Ips 234/97
ZASTARALNI ROKI Po našem zakonu (Obligacijskem zakoniku, v nadaljevanju: OZ) poznamo zastaralni rok petnajstih let, desetih let, petih let, treh let in enega leta. Splošni zastaralni rok, ki pride v poštev samo, če ni določen kakšen poseben rok, znaša 5 let.
Iz sodne prakse Stanovanjski zakon nima specialnih določb o zastaranju tožbenega zahtevka za sklenitev kupoprodajne pogodbe po 117. členu. Po petem odstavku 117. člena SZ je bil lastnik stanovanja dolžan skleniti kupoprodajno pogodbo v 30 dneh po vloženi zahtevi. V obravnavanem primeru ni bilo mogoče ugotoviti, kdaj je tožena stranka zavrnila sklenitev kupoprodajne pogodbe. Zato je sodišče druge stopnje pravilno štelo, da je tožnik lahko s tožbo zahteval izpolnitev obveznosti prvi dan po poteku tega roka. V 371. členu ZOR je nato določeno, kako dolg je splošni zastaralni rok. Ta znaša 5 let. Sodba II Ips 220/2001
Petnajstletni rok - V tem roku objektivno zastara odškodninska terjatev zaradi korupcije, ki sicer zastara v petih letih, odkar je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzroč il (subjektivni rok). Ureditev zastaranja odškodninske terjatve zaradi korupcije predstavlja novost OZ, prej veljavni Zakon o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju: ZOR) tega ni urejal. - Odškodninska terjatev za škodo, povzročeno z dejanjem spolne zlorabe mladoletne osebe, zastara v petnajstih letih po polnoletnosti oškodovanca.
Desetletni rok - Za terjatve, ugotovljene pred sodiščem ali drugim pristojnim organom s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugega pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim pristojnim organom (t.i. judikatne terjatve). Vse občasne terjatve, ki izvirajo iz takšnih odločb ali poravnav in zapadejo v bodoče, pa zastarajo v roku, določenem za zastaranje občasnih terjatev (!), občasne terjatve zastarajo v treh letih, enako velja za anuitete, s katerimi se v enakih, v naprej določenih zneskih odplačujejo glavnica in obresti, vendar ne velja za obročna odplačila ali druge delne izpolnitve. - V desetih letih zastara tudi terjatev na izstavitev listine za vpis v zemljiško knjigo, kar predstavlja novost OZ, saj zastaranja te terjatve ZOR ni urejal. - Za terjatve zavarovancev iz naslova življenjskega zavarovanja, za primere, ko zavarovanec ni vedel, da je nastal zavarovalni primer.
Petletni rok - V tem roku zastara sama pravica, iz katere izvirajo občasne (periodične) terjatve. Rok začne teči od takrat, ko je zapadla najstarejša neizpolnjena terjatev, po kateri ni dolžnik opravil nobene dajatve več. Ko zastara pravica, iz katere izvirajo občasne terjatve, izgubi upnik pravico zahtevati tako bodoče občasne terjatve, kot tudi pravico terjati občasne terjatve, ki so zapadle pred tem zastaranjem. - Odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v objektivnem roku petih let (t.i. absolutno zastaranje), sicer pa v (subjektivnem) roku treh let, odkar je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil.
Triletni rok - Najpogosteje se triletni zastaralni rok omenja in uporablja za terjatve iz gospodarskih pogodb (to je tistih pogodb, ki jih sklepajo med seboj gospodarski subjekti, podrobneje glej 13. člen OZ), kot tudi za terjatve za povrnitev izdatkov, nastalih v zvezi s temi pogodbami. Zastaranje teče posebej za vsako dobavo blaga, opravljeno delo ali storitev. - Terjatev zakupnine, ne glede na to, ali je določeno, da se plačuje občasno ali v enkratnem skupnem znesku. - Odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v (subjektivnem) roku treh let, odkar je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil. Če je škoda storjena s kaznivim dejanjem, obstaja več možnosti: - zastaralni rok za preganjanje kaznivega dejanja je lahko daljši ali krajši kot rok za zastaranje nepogodbene odškodninske obveznosti; - če je kazenski rok krajši, velja rok, ki je določen za nepogodbene odškodninske obveznosti; - v vseh drugih primerih je civilni rok odvisen od kazenskega, odškodninska terjatev zastara, ko izteče čas, ki je določen za zastaranje kazenskega pregona. - Terjatve zavarovanca iz drugih zavarovalnih pogodb (razen iz pogodbe o življenjskem zavarovanju) zastarajo v treh letih. Ta rok se prične šteti od prvega dne po preteku koledarskega roka, v katerem je terjatev nastala. - Terjatve zavarovalnic iz zavarovalnih pogodb tudi zastarajo v treh letih.
Iz sodne prakse Pogodba o bančnem kreditu predstavlja pogodbo o prometu blaga in storitev v smislu prvega odstavka 374. člena ZOR, če je prejemnik kredita gospodarski subjekt in če je kredit prejel za opravljanje gospodarske dejavnosti. Terjatve iz pogodbe o bančnem kreditu zato zastarajo v skladu z določbo prvega odstavka 374. člena ZOR v 3 letih. Sodba III Ips 43/99
Enoletni rok Prav pri tem roku je ureditev v OZ precej spremenjena, glede na prejšnjo ureditev v ZOR. - V tem roku zastarajo določene terjatve za dobave ali storitve, izvedene za potrebe gospodinjstva: - dobavljena električna ali toplotna energija, - plin, - voda, - dimnikarske storitve, - vzdrževanje snage. - Neodvisno od vrste uporabnika pa v tem roku zastarajo terjatve: - radijske in televizijske postaje za sprejem programov, - pošte, telegrafa in telefona za uporabo telefonov in poštnih predalov, kot tudi druge njihove terjatve, ki se plačujejo v trimeseč nih ali krajših rokih, - za naročnino za občasne publikacije, šteto od takrat, ko je iztekel čas, za katerega je publikacija naročena, - za storitve zagotavljanja dostopa do medmrež ja, uporabe elektronske pošte in elektronskih poštnih predalov, vzdrževanja spletnih strani, dostopov do kabelskih in satelitskih radijskih in televizijskih programov, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih, - upravnikov večstanovanjskih hiš za storitve upravljanja ter druge njihove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih. Kdaj pa v primerih, ko je predviden enoletni zastaralni rok, začne teči zastaranje? V vseh teh primerih začne zastaranje teči po poteku leta, v katerem je terjatev zapadla v plačilo. Novost OZ pa predstavlja predvideno zastaranje obresti od terjatev, za katere je predviden krajši zastaralni rok od treh let, saj te obresti zastarajo v enakem roku kot glavna terjatev.
ZADRŽANJE ZASTARANJA V določenih primerih zastaranje ne teče: - med zakoncema, - med starši in otroki, dokler traja roditeljska pravica, - med varovancem in njegovim skrbnikom in tudi med skrbstvenim organom, dokler traja skrbništvo in dokler niso dani računi, - med osebama, ki živita v izvenzakonski skupnosti, - med mobilizacijo, neposredno vojno nevarnostjo, izrednim ali vojnim stanjem ter za terjatve oseb v vojaški službi, - za terjatve, ki jih imajo v tujem gospodinjstvu zaposlene osebe proti delodajalcu ali njegovim družinskim članom, - ves tisti čas, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti. Iz sodne prakse Dokler se zakonca ne sporazumeta o deležih na skupnem premoženju oziroma, če sporazuma ni, dokler teče pravdni postopek, v katerem sodišč e ugotavlja deleže na skupnem premoženju, zastaranje zahtevkov, ki to premoženje zadevajo (tudi če so denarni), ne začne teči. Sodba II Ips 1769/99 Zastaranje začne spet teči, ko odpadejo ovire, zaradi katerih ni teklo. Pri tem se čas, ki je pretekel, preden je zastaranje nehalo teči, prišteje k času, ki teče, potem ko ovira spet odpade.
PRETRGANJE ZASTARANJA Zastaranje se pretrga: - z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodišč em ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Pri tem zakon posebej ureja situacije, ko upnik tožbo umakne, je tožba zavržena oziroma zavrnjena ali pa je zavržena zaradi nepristojnosti. - ko dolžnik pripozna dolg z izjavo upniku ali tudi posredno. Pripoznanje dolžnika je torej lahko dano izrecno ali pa posredno, tako da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje. Za pretrganje zastaranja pa ne zadostuje, da upnik pisno ali ustno zahteva od dolžnika, naj izpolni obveznost. Po pretrganju začne zastaranje znova teči in se čas, ki je pretekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok, ki ga določa zakon. Kadar je zastaranje pretrgano z dolžnikovo pripoznavo, začne znova teči od pripoznave. Kadar je bilo zastaranje pretrgano zaradi prijave terjatve v stečajnem postopku, začne znova teči od dneva, ko je končan ta postopek, enako velja tudi v primeru predloga za prisilno izvršbo ali zavarovanje. Čas, ki je po pretrganju zastaranja potreben, da terjatev znova zastara, je enak zastaralnim rokom za posamezne terjatve.
_____________________________
~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Kdaj pa (da vidim, koliko imam še v dobrem 
)?
Ker za prvo še nekako razumem - če odštejem "moralo" dolžnika, potem si je knjižnica "sama kriva", če ji npr. v 5-ih letih ni uspelo izterjati zamudnine. Kredit pa... hja... jaz bi šla tudi na banko, vzela milijon, potem pa bila 5 let, dokler ne zastara, nezaposlena, da me ne bi našli, pa še v najemu na črno bi živela. Ko bi zastaralo, bi se pa spet "pojavila" med državljani Slovenije 
