Vijoličarka
|
Nekako smo prišli do tega, da noben stan ni idealen. Tisti v zvezi imajo včasih vsega dovolj in si želijo, da bi bili samski, tisti z mačkami pa sanjarijo o zvezi in nežni ljubezni. Nasvet 'imej se rada' je odličen. Na zunaj menda živimo v svobodnih časih, vendar ljudje še vedno čudno gledajo tiste, ki ne 'živijo po regelcih'. Torej: partner, otrok, družina, predpisani načini obnašanja. Samo določen tip življenja je 'pravo življenje'. Na tak način se vrednoti ljudi in dostikrat na tak način tudi vrednotimo same sebe. Pa še nagnjeni smo k preštevanju tistega, česar nimamo, namesto da bi šteli svoje blagoslove. Preveč si okupirana z razmišljanjem o tem, kako bi bilo lepo imeti nekoga, ki bi ga ljubila. To postaja breme. Obiskuješ klepetalnice in iščeš primerne kandidate (katerih tam seveda ni), gledaš se v ogledalo in obupuješ, da ti s tvojimi atributi ne bo uspelo. In potem boš ostala sama, s kupom mačk, brez koga, ki bi ga lahko ljubila - oh, kako nesrečna! Morda vsakič, ko koga srečaš, zaženeš celoten evaluacijski proces in hkrati si že kar naslikaš, kaj vse bi bilo lahko narobe in tako obremenjena težko navežeš kvaliteten stik. Dokler bo tvoja sreča odvisna od tega ali boš našla nekoga, ki ga boš lahko ljubila in boš v strahu pred kupom mačk, kot nekakšnem manjvrednem življenju in znamenju neuspeha, toliko časa boš nesrečna. Upam da te razen tega, da najdeš koga, ki ga boš lahko ljubila, v življenju zanima še kaj. Umetnost, šport? Karkoli? Srečna, zadovoljna in izpolnjena si lahko s partnerjem ali brez, z družino ali brez, samo če si boš dovolila. In potem ti bo vseeno ali boš našla sorodno dušo ali ne. Čeprav misliš da dobro skrivaš, trenutno oddajaš tako energijo, ki privlači take moške, ki mislijo predvsem na svojo srečo. Velika razlika je med zaigranim in resničnim. Iskanje po internetu, med vsemi avaturisti, ni ravno obetavno. Verjamem, da te je atletov odnos prizadel. Ponižal te je na nivo neke stvari, nekega kolačka z novim okusom. A ta človek sploh ni vreden, da razmišljaš o njem, še manj, da se z njegovim cenjenim atletskim mnenjem obremenjuješ. Ti še vedno lahko shujšaš in si odpraviš mozolje, on bo pa za vedno ostal domišljav bedak. Imam znanko, ki ji tudi 'ni uspelo' (po vsesplošnem vrednotenju). Ni našla partnerja, biološka ura je odtiktakala. Nič ni narobe z njo, čisto normalna punca je. Nekaj časa ji je bilo zelo hudo in velikodušno je ravnala z vsemi sebičnimi bedaki, ki so ji prekrižali pot, v želji po praznjenju tistih vrečk med nogami. In potem si je - nabavila mačka. Zdaj si razmišlja o še enem mačku. Sprijaznila se je, našla si je dejavnosti, ki jo zanimajo in osrečujejo. Pravi, da pač mora od življenja potegniti kar največ, ne pa obupavati, ker 'njej ni bilo namenjeno'. Mogoče bo kdaj prišel kakšen primeren mimo, ampak je čisto v redu, četudi ne pride.
_____________________________
When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."
|