|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   žalost
2.11.2005 13:39:48   
mujcek
Punce meni je zadnje čase tako težko...

Ne vem kaj je z mano ampak počutim se tako krivo, ker sem srečka user posted image !

Pred nekaj dnevi sem šla v trgovino, kjer dela punca, ki so ji v 4. mesecu odkrili napako pri user posted image  in seveda je ostala brez bebike. Ko me je zagledala so jo oblile solze, jaz pa sem se počutila verjetno še slabše-počutila sem se krivo, da sem jaz srečna... Saj če bi se spomnila, da ona tam dela tja sploh ne bi šla user posted image .
Danes se mi je zgodilo podobno... Teta je morala nujno v bolnišnico, ker naj bi imala izvenmaternično nosečnost in je stanje zelo resno in me skrbi ali bo lahko še prišla do user posted image . Ona sicer ima že enega otroka, ampak vseeno, mi je tako težko srečati osebo, kateri se je ponesrečilo!!!
Najhuje pa je to, da sem jaz že pri koncu in se vsi tako veselimo, ona revica pa takšne težave; kako se bo ona počutila, ko bom jaz držala svoji user posted image user posted image  v naročju, ona pa morda nikdar več; kako ji bo, ko se bomo mi vsi veselili, ona pa user posted image user posted image user posted image
Kako naj se obnašam, ko bom rodila in bo teta prišla na obisk? Kako naj skrijem svoje veselje?

Vem, da sem zatežila, ampak nekomu sem se morala zaupati...user posted image
Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: žalost
2.11.2005 13:46:07   
baguSka
Ne vem ti drugega svetovat, kot da se čimmanj obremenjuješ s tem. Vem da ni lahko, ampak konec koncev - ti moraš poskrbeti zase in za svojga bušija!! Mislim, da te tudi ostali razumejo in da ni prav nič narobe, če se ti veseliš. Pač jim poveš kakšno tolažilno besedo in jim daš vedet da ti je zaradi njih hudo, ni pa treba da skrivaš svoje veselje. No, to je moje mnenje in nikakor se ne smeš počutit krive, ampak bodi srečna še naprej, sploh zato, ker nisi ti na njihovem mestu. Kot sem pa rekla, mogoče je zaradi njih in že same tebe (ker se pač sekiraš) boljše, da se jim izogibaš, če se da.. Vsaj začasno. Ni pa to dolgoročna rešitev. No, to je bil le predlog, če se boš mogoče počutila lažje. ;)

(odgovor članu mujcek)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: žalost
2.11.2005 14:03:19   
Anonimen
Glej jo, punco! Tvoja sreča nima ničesar opraviti z nesrečo drugih. Oni bi trpeli čisto isto, če ti ne bi bila noseča. Zato zgrabi srečo, ki se ti ponuja, z obema rokama jo zgrabi. In jo občuti. Bodi srečna za majcena otročička v sebi, ki te potrebujeta in ti potrebuješ njiju. Vau, to je res največji čudež narave, to nastajanje novega življenja prav v tebi. Zapomni si te neverjetne občutke, ki res z usodo ljudi po vsem svetu nimajo ničesar skupnega. Ti si zdaj pomembna, ti in tvoja družinica.

(odgovor članu mujcek)
  Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: žalost
2.11.2005 14:05:43   
baguSka
Bravo Splišni!!!!user posted image

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: žalost
2.11.2005 14:19:43   
CatJa
Kot sta rekli že baguska in splišni, ne skrivaj sreče in veselja. Veš koliko žalostnega se dogaja po svetu, pa se ljudje (hvalabogu) še vedno razveselimo vsake malenkosti, kaj šele težko pričakovanega naraščaja. Te pa razumem, ker sem imela sodelavko, ki je že nevem kolikokrat šla na umetno oploditev in ji ni in ni ratalo. Res, da sem se v njeni prisotnosti skušala vzdržat pretiranega navdušenja med nosečnostjo, na koncu pa sem si rekla, da skrivanje mojega veselja ali izkazovanje žalosti ob njenih neuspehih ne bosta čisto nič vplivala na njeno čimprejšnjo zanositev.

_____________________________

Niso časi slabi, temveč človek.
John BEAUMONT

(odgovor članu mujcek)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: žalost
2.11.2005 14:24:03   
mujcek
hvala punce!!!

Saj mi mogoče ne bi bilo tako težko, če tudi sama ne bi imela nekaj težav z zanositvijo, sedaj pa vem, kako težko je priti do majhnih srčkov! Želim si pač, da bi se tudi drugi vsi lahko veselili z mano, tako pa vem, da jim bo hudo... Najbolj me jezi to, da tisti, ki si tako močno želijo user posted image  morajo skozi toliko težav, pa še včasih ne uspe; nekateri pa tako grdo delajo z majhnimi revčki...

P.S. Ravno razmišljam, da me verjetno daje predporodna depresija user posted image

(odgovor članu baguSka)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: žalost
2.11.2005 14:28:02   
puncica
Pri meni je isto, svakinja je po dveh letih ko sta se matrala splavila in to mesec prej preden sem jaz zanosila in zdaj se ful krivo počutim, od kar sva z mojim povedala doma da spet pričakujemo se je ona nekako distancirala v njeni prisotnosti nočem nič govorit o moji nosečnosti a vseeno se sama zdaj počutim krivo, ker sem zanosila takoj, ona pa take težave, pa še splav na koncu. Ja zdaj se je raje izogibam, ker če ne se res ful bed počutim sicer je še vedno krasna z mojo hčerko in vse ampak... ja no bo že.

_____________________________

Zunanji svet je le odsev sveta, ki ste ga ustvarili v svoji notranjosti.

(odgovor članu CatJa)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: žalost
2.11.2005 14:34:26   
Še ena T
Imam prijateljico, ki ima težave z zanositvijo in donositvijo. Predvsem se trudim, da ne tolažim kar nekaj v tri dni z raznimi puhlicami, češ, "bo pa drugič ratalo, ne sekiraj se, pa bo itd."  V bistvu: KAJ PA JAZ VEM, KAKO BOLI, KO SE TI ZGODI KAJ TAKEGA... Objamem jo in enkrat sva skupaj jokali, pa je bilo potem bolje. Tudi ko grem mimo Parka zvončkov na Žalah, mi je hudo za vse.

Ampak sem kljub temu srečna, da sem srečka user posted image  in svoje sreče ne skrivam, niti se ne počutim krivo. Tudi prijateljica je srečna zame in mi je prinesla veliko stvari za novorojenčka. Kljub svoji nesreči. Vesela je, da mi je uspelo tako hitro in brez problemov, kljub temu, da nisem ravno med najmlajšimi prvič user posted image .

Mimogrede: ali katera ve, kje dobiti najbolj popolne in najnovejše informacije o POSVOJITVAH. Forumi o tem se mi zdijo nekam mrtvi, poleg tega prijateljica ni ravno računalniški tip in ne brska po netu.

(odgovor članu CatJa)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: žalost
2.11.2005 14:36:12   
Eviii
ej, ne se obremenjevat s tem. sploh ne zdej, ker tvoji mali user posted image  to čutijo... lahko ti povem še moj primer. moji sestri je pred enim mescem umrl fant (imel je raka). in celo poletje smo imeli kažin, ker je bil po bolnicah in pr dohtrjih, ki so itak bolj malo skrbeli zanj, ker so bli pač dopusti. in meni je blo izredno hudo zanjo. ona je sicer živela pri njemu (pol pa več al manj v bolnici pr njegovi postli) in se je zaradi mene bolj malo zadrževala doma. je pač poznala situacijo. in po njegovi smrti sm se soočila z njegovo mamo, ki me je kregala, da se ne smem sikirat in da morem mojega user posted image  varno spravit na svet. take stvari se pač dogajajo. no, in zdej je moja sestra pršla spet nazaj domov živet in jo imam vsak dan v hiši (z možem iščeva stanovanje, do takrat pa še živiva pri mojih). in je ni niti najmanj prijetno gledat. sploh ne te dni, ko so bla pokopališča polna ljudi... je v popolni depresiji (kdo pa ne bi bil?), ampak se me poskuša izogibat, da lahko jst mirno nadaljujem s svojo user posted image . to še zdaleč ne pomeni, da sm egoist in da mislim samo nase, ampak tako pač je... in to sm zdej spoznala. ko bi ti vedla, kako je user posted image  brcal-a na dan njegove smrti in še posebno ob pogrebu... fant je bil tudi moj zelo dober kolega in smo precej časa preživeli skupi. ne morem rečt, da sm se sprijaznla z njegovo smrtjo (še zdaleč ne), ampak poskusim čimmanj mislit o tem. pa še neki. naši user posted image  so čisti egoisti. iz nas črpajo dobesedno vse. in nam ne pustijo dihat. ampak s seboj prinesejo neizmerno srečo... in novo življenje. včasih uspe, včasih pa ne. zaradi tega je potrebno tiste, ki uspejo, še posebej varovati...

_____________________________

Dejana smo na silo spravli na svet 3.3.2006 ob 19.59 :)

(odgovor članu mujcek)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: žalost
2.11.2005 16:38:07   
Anonimen
Eviii, jaz pa ti bom kar povedala, kaj si mislim. Si čisto navaden egoist. Namesto da bi ti stala sestri ob strani, ko preživlja najhujše trenutke svojega življenja, ti hladnokrvno gledaš samo na svoje dobro počutje. Sram te bodi, sploh ne znaš ceniti družinskih vezi.
Poleg tega rečeš, da je zdaj prišla nazaj domov (češ, kot da ne bi smela!!!!), saj ona nima več svojega življenja. Ti, draga moja, ga pa imaš in mislim, da si ti na vrsti, da se spraviš od hiše. Poleg tega se malo zamisli tudi na njeno počutje, ko gleda tebe z možem in trebuščkom, vesela in srečna, ona pa nima niti sestre, s katero bi se lahko pogovorila in zjokala.
In ne, ne skrbi, jaz mislim, da tebi to ne bi nič škodilo, ker v tvojih besedah ne čutim popolnoma nobene ljubezni ne za mrtvega fanta ne za sestro. In če lahko rečeš, da čim manj na to misliš,...ah, škoda besed zate.

Če bi jaz imela tako sestro kot si ti, sem raje edinka. Pa brez zamere.

(odgovor članu Eviii)
  Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: žalost
2.11.2005 16:43:00   
emaa
mujcek ti uživaj v nosečnosti, nama po dveh letih še ni ratalo, moji svakinji je po enem letu, zdaj ma še malo do roka. KOmaj čakam, da bom teta, saj bo tudi hudo, ampak bo tudi veliko lepega, blagor tistim, ki jim rata, naj bojo srečni, veseli, saj bomo ostali tudi še to doživeli, samo malo bomo še počakali user posted image

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: žalost
2.11.2005 20:43:16   
mamči
Mujcika, mislim da si jim vsem lahko v tolažbo da jim uspe do svojih user posted image . Je pa res, da v takšnih trenutkih razmišljamo o tem kakšno srečo imamo v resnici in kako močno in boleče so nekateri prikrajšani v življenju.
Ko sem bla jaz user posted image  se je ena moja stranka v službi začela jokat, ko je videla da sem nosečka. Jaz sem bila tud ful šokirana, ker nisem dojela za kaj gre. Pol mi je pa povedala o premnogih mukah in trudu, pa zdravljenjih pa vse brezuspešno- nikoli ni dočakala svojega dojenčka. Skupaj sva jokali in obljubiti sem ji mogla, da bom čuvala sebe in dojenčka... in sva jokali in jokali. Še danes večkrat pomislim nanjo, takrat pa nisem vedela kaj naj ji rečem, čeprav vem da bi bila prečudovita mati, ker ji je neuslišano materinstvo sijalo iz oči.
Nisem in ne želim biti anonimka, da lahko tebi Eviii napišem, da ravnaš skrajno brezčutno in nečloveško. Da pa ne moraš oz. nočeš bit vsaj malo čuteča do tvoje sestre... ne vem no- lahko ti edino zagotovim, da če v tvoji nosečnosti pokažeš vsaj kanček čustev, se ti nebo zgodilo nič in tvojemu babyu tudi ne. Malo se zamisli, če bi TI to preživljala, kar preživlja tvoja sestra.............

(odgovor članu emaa)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: žalost
2.11.2005 22:47:52   
Anonimen
Mujcek, da ne bom komentirala ostalih, ker mi je brezveze..... men se je zgodilo pri obeh nosečnostih nekaj podobnega.

Prvič sem zanosila, na dan ko je moja prjatlca imela ss. Bilo mi je grozno. Smo se ravno menili za morje, pa sem jo klicala da se zmenimo dokončno kako in kaj, pa jo najdem doma na bolniški..... šli smo na morje, ona mi je celo pot jokala ker je imela krče zaradi krčenja maternice...... jaz sem jih imela zaradi širjenja...... sem jo tolažila a u bistvu sem sebe...... Pa ko sem ji čez 3m povedala da sem noseča ni bila huda ali karkoli drugega, pravzaprav sem bila med prvimi, ki sem zvedela za njeno naslednjo nosečnost, tam ene pol leta po ss.... na srečo je bilo potem vse ok.

Sedaj sem zanosila ko je prijateljica bila v prvem postopku za epruveto.... prej sta se matrala, pa dala inseminacijo čez pa vse to. Mene je zbrala za tisto ki jo je klicala po vsaki stvari in meni je bilo čisto grozno ko me je klicala, da je dobila tardečo. Sem se ravno pripeljala v službo in sva jokali v telefon..... sem pol ure po klicu še vedno sedela v avtu. Res mi je bilo hudo, bi pa imeli rok 14 dni narazen, tako da sem ravno takrat zvedela da sem noseča............... Pa sem ji povedala en teden preden sem ostalim prijateljicam, bila je najbolj grozna stvar na svetu..... res hudo, a je sprejela ok, je rekla da se je pomirila, da pač se je sprjaznla s tem, da tako pač žal je. Sedaj je zopet v postopku in me spet obvešča kako poteka zadeva, jaz pa držim pesti.

Kaj vem, saj je hudo. Meni, nje..... mal je zadrege ko se srečava, jaz pač nekako ne želim omeniti otroka, a vedno vpraša kako in kaj, jaz jo vprašam kako pri nje, če govori o tem prav, če ne tudi prav..... pač življenje je kruto a tudi lepo. Vsak da kaj skoz, kar drugi ne damo in vsak ima kakšno tragedijo v življenju. A meni se zdi, da pač moramo uživati v tem kar imamo in pustiti naše tragedije za sabo. In ne smemo se čutiti krive za to ker jaz imam trebuh, prjatlca pa pač ne..... Ja drek, ma že ona kaj takega kar jaz nimam, pa kaj čmo.

(odgovor članu mamči)
  Neposredna povezava do sporočila: 13
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





10 najpogostejših prvih znakov nosečnosti
Vsaka ženska drugače občuti prve znake nosečnosti, mi vam predstavljamo najpogostejše.
Koliko se lahko zredim med nosečnostjo?
Telesna teža med nosečnostjo ne narašča enkomerno. Koliko kilogramov je ravno prav, koliko preveč in koliko premalo?




Razpoloženje v času nosečnosti.
Admin

Ste med nosečnostjo imeli nenadne spremembe razpoloženja?