puri
|
Jaz te čisto razumem, ker sem v podobni situaciji, kot ti. Imam tri otroke, najstarejši nima niti 5 let, najmlajši ima pa 16m in tudi jaz ne morem pomisliti na to, da je to moj zadnji otrok. Ko sem šla domov iz porodnišnice, sem jokala v avtu, ker mi je bilo tako hudo, ko sem pomislila, da je to moj zadnji otrok (ker sva vedno govorila, da bova imela3)in da teh prelepih trenutkov (nosečnost in vse ostalo), ne bom nikoli več doživela. S tem se kar nisem mogla sprijazniti, še posebej zato, ker sem še mlada(27let),....no, ampak k sreči mi moj mož stoji ob strani in tako sva se odločila, da bova imela še enega in sedaj je prvi mesec, ko delava na tem. Tudi jaz ne hodim v službo in jih imam doma. Da bi živeli v pomankanju, me nič ne skrbi, sploh ljubezni je lahko vedno dovolj, dolgčas jim pa tudi nikoli ni. Že sedaj se znajo včasih zelo lepo igrat skupaj, najstarejši, pa že skoraj pol leta zelo navija za še enega dojenčka.
Tudi jaz ne vem, kaj bo, ko bom rodila še četrtega,....ne vem, ali bom potem lahko rekla stop, ampak mislim, da če je le možno, je treba slediti srcu in če je želja po otroku tako velika, sigurno tudi otrok ne bo nič prikrajšan, ker bo veno obdan z ljubeznijo, ki je v velikih družinah sigurno ne manjka!
Nekatere nas res ne razumejo, kako imamo močno to željo po otrocih, ampak ljudje smo si različni in hvala bogu, da obstajamo tudi take, ki jim eden otrok ni dovolj, ker drugače bi hitro izumrli. Okolica bi nas morala podpirati in vzpodbujati, ne pa, da se kar "zgražajo", ko izvejo, da razmišljamo o še enem.
Želim vama, da bosta znala slediti srcu,....srečno!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
(pri nas oba delava in se nam vse lepo izteče, je pa malo drugače ker sta najmlajša dvojčka).
.
. Tudi mene je vse od poroda pa do sedaj tolažila misel, da to ni bilo zadnjič in da bom to srečo mogoče doživela še enkrat in to mi je zelo pomagalo! 
, ampak si vedno rečem, da bom o tem razmišljala in reševala takrat 
, ko bi le imela malo tvojega poguma,kajti mene je pa strah se dokončno odločit ravno zarad tega,kaj pa če bom še petega hotela...jojmejoj
. 
