zmajaz
|
Če je ta prvi tako priden, kot praviš, res ne bi smelo biti nobenega problema. Naša je tudi bila vedno tako pridna, nezahtevna in zadovoljna punca, da skoraj nismo vedeli, da jo imamo, pa vedno se je znala zelo lepo sama zamotiti, zato sva kar hitro začela delati na drugem in ker nisva ravno pričakovala, da bo ratalo že takoj v prvo  , imamo zdaj samo 16 mesecev razlike. Ta prva je dojenčka super sprejela - še zdaj po dveh mesecih ga samo lupčka in boža kar naprej, če že samo malo zajamra, takoj pove, da "aji joka" in če je recimo v vozičku, ga hitro malo poziba, če lahko pride do njega, mu poskuša dati dudo ... Skratka nobenega ljubosumja in nič. Ta mali, ki je zdaj star dva meseca, je pa tudi zelo priden - bolj ali manj je in spi, ponoči tudi ne dela problemov - spat gre ob 21:30, potem se doji med 3. in 4. uro zjutraj (naje se v 10 minutah in spi dalje) in spet spi dalje, kake tri ure. Skratka brez problema oba otročka sama rihtam, zdaj se že celo kdaj tudi kar sama z obema kam odpravim (recimo na kako kavo s prijateljicami) itd. Je pa tudi prednost, da mož dela doma, in je v bistvu pri roki - samo ga nisem do zdaj še nobenkrat klicala, naj pride gor iz delavnice in mi pomaga, ker ni bilo potrebe. Edino zoprno je, če se slučajno zjutraj oba hkrati zbudita, seveda oba lačna - to se sicer zgodi redko, je pa zoprno. Ta večja je sicer zelo razumevajoče in samostojno bitje, ampak je pa navajena, da takoj ko zjutraj vstane, dobi jesti in tu ji pa ne morem dopovedat, da je dojenček še majhen in ne more čakati. Tako da potem zadeva izgleda tako, da malemu dam dudo, ga prestavim v ležanik in z nogo zibam, tačas da se ta večja naje, potem je pa na vrsti ta mali.  Treba se je pač znajti, ampak gre.
|
Natisni
meni je kul tko kot je.
in bosta narazen 18 mesecev. Mene pa zanima, če ste ful pazile da niste prvorojence veliko dvigovale ko ste bile 
Se kar da, čeprav se mi zdi, da včasih cel dan samo kričim. 
.Se pa mali že zdaj boji kam bo igrače skril, da mu jih ne bo dojenček polomil
komaj čakam!
