|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   Žalostna ali vesela
5.1.2006 13:44:03   
laky
Pozdravljene znova po dolgem času.

Rabim malo tolažbe, da spet pridem k sebi. Decembra je moževa sestra rodila otročeka. Tako luštkanega malega otročeka, ki se ga vsi veselijo. Ko smo bili vsi skupaj in pričakovali novičke iz bolnice so bili moji občutki zelo čudni. Po eni strani sem bila neizmerno srečna, po drugi pa se mi je paralo srce. Težko leto imam za sabo. Vse skupaj me je spomnilo na mojo malo pikico (imela sem ss v 8.tednu), ki je nikoli ne bom videla in držala v naročju (neizmerno sem se je veselila, zato mi je tudi tako hudo). Skupaj sva bili noseči in jaz sem imela rok malo kasneje za njo. Do zdaj mi še ni ratalo ponovno zanositi, saj so mi odkrili pregrado in dala sem si jo odstraniti.
Ko so nam sporočili iz bolnice novičko sem bila v šoku, vsi okoli mene pa so se veselili in noreli od veselja, tudi moj možek. jaz pa sem se zelo, zelo trudila da se mi nebi ulile solze, ker jih ne bi mogla ustaviti. Za minutko sem se zaprla v drugo sobo in jokala, tako hudo mi je bilo. Nihče me ni pogrešil in opazil. Kar je bilo tudi prav, nisem jim želela pokvariti veselja. Saj sem bila tudi jaz vesela, še bolj mogoče ko sem videla da je z bebico vse o.k. Ampak v sebi čutim praznino, težo, jok, žalost ... in to še zdaj, ko imam tega otročeka v rokah in ga opazujem, kako je srčkan in priden. Ne vem kdaj in koliko časa bo trajalo, da si bom opomogla.

Hvala, da ste me poslušale, nekomu sem se morala izpovedati. Mogoče bom zdaj čutila vsaj malo olajšanja.

Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: Žalostna ali vesela
5.1.2006 13:54:03   
Skorpija
Laky čisto te razumem in nič ni narobe s tem kar čutiš. Najhuje je, ko si nekaj tako močno želimo, pa moramo na to tako dolgo in potrpežljivo čakati in prečkati na svoji poti do te želje toliko ovir... Ampak kdor čaka dočaka in takrat bo tvoja sreča še toliko večja in bolj dragocena in ne bo samo kratkotrajno darilo ampak izkušnja za celo življenje.

Glavo gor in pogumno naprej, boš videla, da se bo sreča kmalu nasmehnila tudi tebi! user posted image user posted image user posted image user posted image

_____________________________

Kdor si upa, za trenutek izgubi tla pod nogami. Kdor si ne upa, izgubi življenje!

(odgovor članu laky)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: Žalostna ali vesela
5.1.2006 13:59:49   
VITA74
Laky ne očitaj si teh občutkov, so popolnoma normalni...po mojem potrebuješ iskren pogovor najbolj z možem o teh občutkih...ne zadržuj jih v sebi....

Tudi jaz sem zanosila skoraj istočasno kot najboljša prijateljica in potem sem imala ss v 10t - moja prijateljica pa je rodila zdravega sinka, ki je sedaj star že 5 let in vedno vedno ko ga vidim se spomnim na mojga user posted image  ki ga ni....user posted image  ponavadi se nasmehnem pomislim nanj in mu rečem naj me čuva.... in tako premagujem svojo bolečino....vedno znova....
naj ti povem da sem imela nato še 2x ss .... veliko se o teh občutkih pogovarjam z možem in prijateljico... čas pa celi rane...

Srečno user posted image

_____________________________

srečna

(odgovor članu laky)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: Žalostna ali vesela
5.1.2006 14:00:36   
lucika
moja prijateljica ima rok takrat, ko bi ga imela jaz, če ne bi bilo ss. po eni strani sem vesela zanjo, po drugi sem se celo pot domov jokalo kot otrok, ko mi je povedala. sama sem rabila dva meseca, da sem ji povedala, kaj je doletelo mene. nekaj mi ni dalo, da bi ji prej. in tisto nekaj je imelo prav. odgovor,ki sem ga kar dvakrat dobila od nje na to temo, me sili, da dvomim v prijateljstvo.
vem, da ne ve, kako je, ko se za nekaj zelo zelo trudis, pa se takrat ne uspe, ker je njej uspelo takoj... a stavek: "ja f* bo treba mal! ", pa ne bom pozabila do konca življenja. in tudi ko bo ona rodila, ne bom mogla bit iz dna srca srečna zanjo. a se od tega odgovora dalje ne sekiram več zato.

pa ves kaj, saj bo tudi nam uspelo...

(odgovor članu Skorpija)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: Žalostna ali vesela
5.1.2006 14:04:37   
lucika
joooj,kaj pa zdaj, ko nisem anonimna, pa tak grdo pišem....???? jooooj.

res mislim to: toliko kot ima ona in vsi ostali pravico se samo in izključno za sebe veselit, toliko imaš ti za sebe, da žaluješ za izgubljeno pikico. kdor tega ne dojame, mislim, da se nimaš veliko za sekirat kaj bo mislil, če bi zvedel... razumeš kaj hočem povedat?

počutimo pa se slabo, ker nekomu nekaj ne želimo iz dna srca, pa bi lahko. sem že imela tako debato enkrat tule. je pač treba preko tega, da smo vsi samo ljudje.

(odgovor članu lucika)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: Žalostna ali vesela
5.1.2006 14:16:22   
tasha23
Vem kako se počutite, ker tudi sama sem šla skozi to. Dve moji prijateljici imata rok takrat ko bi ga morala imeti tudi jaz, če ne bi imela ss ( to je čez 2t)
Ena od njiju se je izkazala prava prijateljica, druga, pa se je skoraj posmehovala, češ, jaz ga nisem hotela pa mi je vseeno ratal, ti pa ki si ga želiš pa ti niuser posted image .

Čeprav me je prizadela in nisva ve v kontaku ji vseeno želim vse najboljše, globoko v sebi pa mi je hudo in se sprašujem zakaj je življenje tako nepravično (ona je namreč - vsaj tako trdi uporabljala zaščito in vseeno...)

laky,s časom ti bo bolje. Bolečina bo prenehala ampak, ti dam nasvet: pogovori se z možem ali najboljšo prijateljico. Povej na glas, kaj te teži in ti bo dosti lažje. Pikice, pa verjami, ne boš nikoli pozabila, ker na nek način bo vedno del tebe.

Bodi močna user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image

LP

Nataša

_____________________________

Mama je v manjšini ampak nič zato, se pa bo razvajala....

(odgovor članu lucika)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: Žalostna ali vesela
5.1.2006 14:25:17   
Monika79
Zdravo punce

Ker ensotavno nisem mogla iti mimo tega sporočila, ker ko sem prebrala, me je enostavno oblila žalost, ko sem prebrala, kaj ste morale vse dati skozi.

Laky; meni je grozno bilo prebrati tisti stavek, ko si napisala, da te noben ni pogrešal, ko si se šla v drugo sobo se zjokat user posted image , ker nimam nobenih izkušenj s tem, pa mi je težko rečti da razumem, ker vem, da ne vem tega kako ti je lahko hudo; res iz srca ti želim, da bi se ti čimprej izpolnila želja, da boš postala user posted image  in da bo tvoj user posted image  bedel nad tabo in nad tvojo pikico v trebuščku.

Lucika; izjava tvoje prijateljice, katero bi jaz dala pod narekovaje prijateljica , je pa res huda, da tako kruto reče, me je kar šokiralo, ko sem prebrala, kaj je izjavila. Samo prav razmišljaš, ne ve pač, kaj pomeni se truditi za pikico in potem še preboleti to izgubo, naj bo raje srečna, da je z njeno vse OK, pa da ji ni treba tega pekla na zemlji preživljati. Samo je pa zanimivo, da ni ugotovila, da bi se tudi njej lahko to zgodilo, pa bi vsaj sočutje lahko pokazal, ne razumem.

Oprostite punce, ker sem se tako razpisala, samo enostavno sem morala napisati, ker mi ni dalo miru.

Želim vam vsem, da čimprej zagledate magične črtice ali pa plusek.

user posted image user posted image user posted image user posted image

lp Moni user posted image

_____________________________

16.11.2006 sem postala MAMA mojemu zakladku Kaji.

Preden je bila spočeta - sva si jo želela,
še preden je bila rojena - sva jo ljubila,
in komaj se je rodila - bi zanjo umrla.
TO JE ČUDEŽ ŽIVLJENJA!

M.Hawkins

(odgovor članu lucika)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: Žalostna ali vesela
5.1.2006 15:29:52   
SANIKA
PIKICA ZELO TE RAZUMEM KAJ ČUTIŠ!!!!JAZ ZE OKROG ENO LETO NE MOREM user posted image ZANOSIT OKOLI MENE PA SO SAME MOJE KOLEGICE KI IMAJO OTROKE.GROZNO MI JE KO VIDIM KAKO SO SREČNE JAZ PA SAMO ŽALOSTNO user posted image user posted image GLEDAM IN SI ŽELIM DA BI BILA NA NJIHOVEM MESTU!ŽELIM SI DA BI NAM VSEM KI IMAMO TEŽAVE Z ZANOSITVIJO ENKRAT POSIJALO SONCE!

(odgovor članu Monika79)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: Žalostna ali vesela
6.1.2006 9:18:19   
Mijavček
Laky !

vidiš, da nas je ogromno s podobnimi občutki.... torej so ti občutki čisto normalni. Tudi jaz imam 4 prijateljice, ki so začele kasneje delati na user posted image , pa so vse že zanosile (dve sta že rodili). In ko slišim njihove novice, me zaboli. Vesela sem za vsako od njih in hkrati obžalujem, da meni to ni dano (še).
Pomojem je razmišljanje lucike pravilno.

Zapomnite si: NIHČE, ki ni dal kaj podobnega skozi, niti približno ne ve, kako se počutimo, zato raznorazne njihove reakcije niso čisto nič pomembne za nas. Če nekdo ne more doumeti preprostega dejstva, da se njegovega otroka ne veseliš tako, kot bi se svojega, je to njegov problem! 

(odgovor članu SANIKA)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: Žalostna ali vesela
6.1.2006 11:39:47   
Maja22
zivjo, laky!

veliko punc ti je ze opisalo svoje obcutke v enaki oz. podobni situaciji. moja zgodba je sicer podobna tvoji (in njihovim), toda moji obcutki so bili nekoliko drugacni, zato sem se odlocila, da ti tudi jaz napisem nekaj besed.

torej, ko sem prvic zanosila, je ravno v tem casu zanosila tudi moja zelo dobra prijateljica. to sem sicer zvedela kasneje, ko sem ze imela ss, pa sem bila se toliko bolj zalostna, ker z njo biti hkrati nosec bi mi bilo pa res fino. smo pa imeli takrat v druzbi ze dva druga dojencka in ko me je moj prisel iskat v bolnico, sem ga prosila, naj me pelje k eni izmed prijateljic, ki je pred kratkim rodila. pa me je cudno pogledal, ces a sem prepricana, a ne bo prevec hudo zame, ampak jaz sem takrat res cutila potrebo po tem, da drzim v rokah enega dojencka. mogoce cudno, toda to mi je dajalo upanje, da bo tudi meni nekoc ratalo (se posebno ker je ravno ta punca pred tem tudi imela en ss). potem pa je zanosila moja svakinja in moram priznati, da takrat sem bila pa res rahlo ljubosumna. pa saj ne, da ji ne bi privoscila, toda sprasevala sem se, zakaj je njej takoj ratalo, nama pa ne, ce pa ze rata, pa se ne konca dobro. kakorkoli ze, kmalu za tem sem zanosila tudi jaz, a se je zal spet slabo koncalo. jaz pa zopet k prijateljici (tisti, ki je zanosila ob istem casu kot jaz prvic in je ravno rodila) in sem se zopet pocutila bolje. seveda sem tudi jaz jokala, velikooo, se posebno po drugem splavu - takrat me je res hudo zadelo. no, pa je bilo potem tako, da sem ravno takrat, ko je svakinja v bolnici rojevala, jaz zacutila prve brce svoje takrat se nerojene hcerkice. in seveda sem bila potem necakinje zelo vesela (je pa sigurno, da mi je bilo lazje, ker je v meni ze raslo bitje in tisti kriticni meseci so bili mimo, tako da sem se lahko malo sprostila). no, nekaj mesecev nazaj, je svakinja zopet zanosila, kmalu zatem tudi jaz, pa spet pri meni ss. hudo!!! pa sem sla na histeroskopijo, zdaj pa upam, da bo vse o.k. tudi tebi drzim pesti, da bo kmalu ratalo. pa kot so ti povedale ze ostale, veliko joci, da ti bo potem hitreje lazje (ceprav nikoli ne bos pozabila na angelcka, ki ti ni bil dan) in govori o tem, ce tako zelis (s tistim, ki te bo poslusal - prijateljico, mamo, partnerjem). normalno je, da ti je hudo, in vem, da si kljub mesanim obcutkom vesela za vse svoje prijateljice, sorodnice..., kljub temu, da ti je hudo zate. upaj in me bomo upale s teboj in bos videla, da bo bolje.

(odgovor članu Mijavček)
Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: Žalostna ali vesela
6.1.2006 13:46:24   
emaa
Čisto v redu ne bo do trenutka, ko bomo držale svoje otročke, ni druge. Moj nečak je star dva meseca (vsak čas bo), pa ga rada primem, sem za svakinjo vesela, saj je potrebovala eno leto, da je zanosila, pa ss, pa takoj nosečnost in zdaj ima malega user posted image , mi je pa včasih hudo, ne morem zanikat, midva se matrava že več kot dve leti, dve leti bo kmalu od mojega ss, jaz pa še niti noseča ne, marsikatera bo že drugega user posted image  v tem času pričakovala. Na žalost pa to ne pomaga, saj ko dojenčka božaš ve da ni riv, je pa veskakor hudo, ko nimaš svojega, drži se, saj bo posijalo sonce tudi za nas.

(odgovor članu Maja22)
Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: Žalostna ali vesela
6.1.2006 14:49:08   
laky
Spet sem tukaj.

Še vedno si nisem opomogla od vseh dogodkov, vendar ste me ve vse vsaj malo potolažile. Najbolj me drži pokonci misel, da nisem sama in da mi boste ve na forumu vedno pomagale s kakšno besedico in tolažbo, ko jo bom potrebovala. Ko sem danes brala vaše tolažbe sem se zraven spet jokala. Res mi je hudo, pa vem da moram it naprej in bit optimistična. Tudi jaz bom dočakalauser posted image .
Žalostna pa sem tudi zato, ker sem v sebi malo upala, da danes ne bom dobilauser posted image  in bom postala srečna user posted image . Pa mi ni ratalo. Spet je tukaj. Bo že, saj mi je G rekla, da je dobro počakati dve user posted image  po operaciji preden ponovno zanosim. Očitno moje telo še ni pripravljeno.
Tako zdaj je ta druga in naslednji mesec si je pa res ne želim več. Močno si bom želela, da bo res tako.

Res vam vsem hvala za vse besede in tolažbo. Jaz pa upam z vami, da nam bo res čimprej ratalo.

(odgovor članu tasha23)
Neposredna povezava do sporočila: 12
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





3D/4D ultrazvočni pregled obraza
Kaj lahko vidimo s 3D/4D ultrazvočnim pregledom obraza pri plodu?
Ultrazvočni pregled pri plodu s povečano n...
Pri ultrazvočnem pregledu v 18. do 23. tednu nosečnosti z natančno, usmerjeno preiskavo poskušamo odkriti, do katere mer...




Za doječe matere.
пеперутка16

Malo čudno vprašanje, ampak me zanima, ali so doječe mamice poskusile svoje mleko?