Anonimen
|
Mislim, da je problem tukaj v 35-ih kilometrih, katere "moraš" prevoziti do tašče in v 35-ih kilometrih, ki jih "moraš potem prevoziti nazaj do doma. In to pred službo oz. po službi. Jaz namreč ne vidim problema v samem pralnem stroju oz. v perilu ali zavesah. Napišem pa ti lahko samo to, kaj bi v omenjenem primeru naredila jaz. Nimam ne vozniškega izpita ne avta in moja tašča živi v sosednji ulici. Ampak če bi bilo pa tako, kakor pri tebi (in če predpostavim to, da se s svojo taščo dobro razumem), bi jaz to naredila brez problema. V kopalnici sicer ne "visim" nenormalno dolgo (razen 1x tedensko, ko na sami sebi delam "generalko"), ampak si vseeno ne znam predstavljati, da bi bila brez nje. In tako je verjetno tudi pri tvoji tašči. Zato jo je najbrž dala adaptirati. Takšne stvari se mimogrede zavlečejo (morda ne boš verjela, ampak sem delala v gradbeništvu - zaključna dela). Že 10 dni biti načrtno brez kopalnice je zame muka, ko pa se potem to obdobje še podaljša, pa sploh. In kar se pranja perila tiče, je verjetno zgodba podobna. Tvoja tašča najbrž ni velikokrat (če je sploh kdaj) dajala prat svojega perila drugam (pa čeprav družinskim članom). Že ta občutek ni dober, ko veš, da bo nekdo prekladal (najprej suhe, potem mokre) tvoje spodnje hlače in nogavice naokrog. Zdi se mi kar samoumevno, da je želela (kako je pa to povedala, pa ne vem), da ji perilo prineseš nazaj še mokro. Oprati si sama nima trenutno kje, ima pa vseeno prostor (in čas), da si sama obesi in potem zlika. Na pot, ki jo moraš ti prevoziti zaradi tega, očitno ni dobro pomislila. Predvidevam, da je vožnjo sprejela kot nekaj samoumevnega, ko si sprejela njeno prošnjo za pomoč (za pranje). Ona je vse to potem vzela v kompletu. Veš - jaz bi tudi. Na njenem mestu. Če bi nekoga prosila nekaj takega, kot je tvoja tašča tebe, in če bi tista oseba to prošnjo za pomoč sprejela, potem tudi jaz ne bi razmišljala o času in vožnji. Rekla si JA - torej? Kar se pa zaves tiče... Sicer res lahko počakajo, ampak vprašanje pa je tudi, koliko časa že čakajo. In zakaj jih želi oprati ravno zdaj. Dopušča možnost, da se ji "fajn zdi", da jih ne bo treba njej tlačiti v pralni stroj in vlačiti iz njega (tudi meni bi bilo "fajn"), bolj verjetno pa se mi zdi, da tvoja tašča zavese pere po točno določenem "urniku" in da je "čas za pranje" zdaj prišel ravno v trenutku, ko sama ne more oprati. Starejši ljudje imajo takšne stvari nekako "določene". Saj veš - ob sobotah dopoldan se hodi na tržnico po zelenjavo, ob nedeljah "mora" biti kosilo na mizi točno ob 12-ih in podobno. Zelo verjetno je, da je tudi z zavesami nekaj podobnega. Jaz pri moji tašči ne bi komplicirala. Šla bi jih iskat, si jih odnesla domov, jih oprala in ji jih naslednji dan (če bi želela še mokre) odpeljala nazaj. Pri vsem tem pa je tako, da bi na takšno prevoženo kilometrino (70 km dnevno) jaz omenila, da si želim, da mi povrne vsaj nekaj stroškov za gorivo (in morebitne cestnine).
|