Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: Volga
Se ti pa da. Kot mačka z mladimi. Kaj pa otroci pravijo? Ae ti zdi,d a je faj, da se vsaki dve leti selijo?
Ne, Volga. Niti pod razno se mi ne da. Ampak pač moram. Ker sem ugotovila, da je bivanje v hiši predrago za moj žep. Kaj naj - plačujem stroške in ne plačujem najemnine? Ne bo šlo dolgo. Obratno - naj plačujem stroškov in plačujem najemnino? Tudi to ne bi nikamor peljalo. Da ne plačam ničesar, bi bilo za moj žep sicer idealno, ampak dejansko samo za žep. Kajti jaz nimam staršev ali sorodnikov, kamor bi lahko šla živet, če se mi v najemu kaj zalomi. Če ne uredim najema, sem z dvema otrokoma na cesti. Kar spet ne gre. Obojega, najemnine in stroškov, pa ne sfolgam.
Poleg tega pa ti hiša vzame tudi tvoj čas. VES tvoj čas. Mislila sem, da bodo vsa zasebnost, velikanska kvadratura in vse ostale prednosti prednjačile pred vsemi minusi, vendar sem ugotovila, da ne. Jaz sem mestno, blokovsko dete, pa čeprav sem se hotela prepričati v nasprotno. Edinega prostega dneva v tednu, ko ne delam, nisem pripravljena posvetiti hiši ter delu v njej in okrog nje. In ne znam biti 24 ur na dan doma. Jaz moram ven. Pa ne samo na parcelo, ampak ven. Od doma. Ko sem si to privoščila v bloku, ni bilo takega problema. V hiši so bile posledice bistveno drugačne, pa tudi njihova odprava je trajala krepko dlje. Pa je spet šel moj čas.
Kaj na to pravita otroka? Nič negativnega, pravzaprav. Mlajši še nima komentarja, starejši pa je celo zadovoljen (žal ne bi bilo nič drugače, četudi ne bi bil). Pač vesel je detajlov, ki so pač pomembni otroku na začetku najstniških let.
Jaz osebno pa... svinjsko žal mi je, da mi ne znese, čeprav je bil moj namen več kakor dober. Vendar k mojemu načinu življenja to ne gre. Vse lepo in prav glede miru in narave, vendar mora moj dragi iti iz službe, da gre lahko v trgovino, ker jaz ne morem. Na mesec sem zapravila po cca. 150€ za taxi, da sem lahko prišla v službo in domov. S tem denarjem bi imela lahko pokritih večino položnic. Ampak s čim bi jih pa plačala, če ne bi hodila v službo? Začaran krog. Ne samo pri tem, temveč se pri marsičem, kar sem že v zgornjem postu napisala.
Eden večjih plusov vsega skupaj pa je bil ta, da tašča nikoli ni prišla na obisk nenapovedano  . Preventivno se tudi zdaj selim na drug konec Ljubljane.
Morda je neprimerno (za koga), ampak ta post bom izkoristila tudi kot (javno) opravičilo lastnici za morebitne probleme, ki bi jih lahko imela zaradi moje predčasne selitve. Želim ji, da bi tudi v prihodnje ostala takšna, kakršna je in da bi našla boljše najemnike od mene. Sicer same sebe nimam za slabo, ampak sem se pa zakalkulirala (če temu lahko tako rečem) in posledice bodo tako ali tako na moji grbi.
|
Natisni
