srki
|
Naš bo star maja dve leti, pa ga še zdaj ponoči meče, da sploh več ne ugotavljam, kaj mu je in zakaj je tako. Zadnje 3 tedne je sploh grozo. No, tako grozno da ne bi nič spala ni, se pa stalno premetava, nekaj jokca, medtem spi. Na vse stvari sem že pomislila, da so zobje (prvega je dobil pri 11 mesecih), da ga zvija, da je lačen, žejen, vendar na koncu ugotoviš, da ni nič od tega, ampak ima pač tak način spanja. Ko je polna luna pa sploh. Potem pa je tu še prehlad, pa je vse popolno. Od 5. meseca pa do enega leta je bilo pa res za ****, takrat sem mislila da bom znorela, potem se pa navadiš pa ti to postane rutina in tega ne opaziš in se zjutraj, ko moraš vstat (jaz ob 04.54) zbudiš-naspan. . Neprestano se sprašujem, kdaj bo tega konec, zakaj ravno naš Aljaž (na vasi je ena punčka, 4 dni starejša od njega), ki že od 1 sekunde življenja spi kot polh. Priznam, bila sem ji prau fouš- mamici mislim-da je bila naspana, da je lahko postorila veliko stvari, jaz sem se pa ukvarjala z njegovim spanjem. Pač, eni imamo tako smolo, drugi drugačno. Boljše to kot kaka bolezen. Naš pikec pa seveda tudi spi pri mamici in očku, spi pa tako, da zasede skoraj celo posteljo. Poz kolikor hočete, midva se pa stiskava vsak na svojme koncu postelje. Še dobro da je na moji strani posteljica, da ne padem dol . Pa četudi ga dam v posteljico, ponoči skoči ven...pa se zgodba ponovi. Da bi posteljico odmaknila od postelje se pa bojim, da pade na tla...začaran krog...Nasveta ti nisem dala, sem pa malo "pojamrlala" s tabo. Upajmo na boljše noči!
|