 |
če že vsi čez tašče, pa še moj prispevek
4.12.2006 22:02:42
|
|
|
|
Anonimen
|
Torej, moja v.d. tašča je živ hudič. Sej po svoje jo razumem. Namreč s tastom sta se ločila po 25 letih zakona, ker je imel drugo (15 let). Ona se je odselila v hišo, tast s svojo, moj pa je dobil stanovanje. Vem, da ji ni bilo lahko, ampak sem prepričana, da je pol sama kriva. Jo je namreč samo čvekanje, samo od kolegice do kolegice in kavice pa čvek in naslednji dan se vse ponovi. Za gospodinjstvo ji nikoli ni bilo, stanovanja ni nikoli pospravila z izgovorom, da ureja hišo in se bodo kmali preselili (to je govorila 8 let). Ko sva z mojim začela naju je poskušala na vse načine spraviti narazen, mene je opravljala po mestu še preden me je osebno spoznala. Po slabem letu najine zveze je prišla domov k moji mami na pogovor. Je bil pravi šok, ker sem bila doma (je pričakovala, da bom v šoli) in naklapala, da smo mi iz delavske družine oni pa iz meščanske in dejansko ne paševa skupaj. Pa on naj bi imel visoko, vitko in svetlolaso - sama pa sem pravo nasprotje temu. Ne rabim omenjat v kakem šoku sva bile z mamo. V glavnem s tem je nadaljevala še vrsto let - pred mano je celo ponujala in hvalila druga dekleta. Nikoli nisem bila povabljena k njej v hišo, niti na kosilo ali kaj podobnega. KO sem zanosila je celo nosečnost zatrjevala, da bo punčka. Ko sva ji povedala, da bo fantek tega seveda ni verjela. Ko sem bila že čez PDP je zmeraj klicala in spraševala kako je njena vnukinja in kdaj bo prišla. Kupila je celo nekaj punčkastih kompletkov . Po porodu je prišla k meni v porodnišnico, seveda brez vsega in tudi brez punčkastih kompletkov (jih ima še zdaj doma) in moji cimri začela naklepat cel svo život in kako je boga,......., vnuka še pogledala ni. Zanimalo jo je samo kako se piše, ker z mojim nisva poročena. Ko je zvedela, da sem piše po mojem (ona je namreč vzela svoj deklišli priimek po ličitvi) se je namrščila in rekla, da dokler se ne poročiva, bi se tamali moral pisati po meni, ker to ni njegov otrok in torej tudi ne njen vnuk. SEveda je dodala tudi to, da če potrebujem pomoč naj mi ne bo nerodno prositi moje mame , ker ona ni za manuelna dela (njen stavek). Moj ji je povedal par krepkih in dodal, da če je ne zanima njen vnuk potem naj k nam ne hodi. In ni - leto in pol se ni ne oglasila, ne poklicala, ni prišla na obisk,.......... Potem pa je bila poroka njenega nečaka, kamor sva pla tudi midva z mojim in smo se silom prlike začeli nekaj pogovarjat in je kasneje prišla pogledat vnuka, ko je bil ta star skoraj 2 leti. Zdaj pride večkrat n obisk, pa še vedno tamalega samo pozdravi, ostalo pa je samo čvek o stvareh in ljudeh, ki jih sploh ne poznam. Vnuk ji je zadnja briga. Da ne omenim, da pride k nam izključno med vilendi in vedno za čas kosila in ostane do večerje. Tako da se še fino naje zraven. Mi še vedno k njej nismo bili povabljeni.
In tako jadramo iz dneva v dan. Samo zaradi tamalega jo prenašam in sem tiho, mislim pa si svoje. Ker to po moje ni normalno, ampak spremenila je ne bom, sploh pa se ne trudim. Za čas obiska poskušam biti vljudna, kakih blaznih stvari o sebi in o nas pa ji tudi ne razčagamo. Pozitivna stvar nejnega odnosa do mene je, da sva se odselila 100 km stran in se imamo (sploh zdaj ko smo trije) super. Je težko, ker nimamo nobene pomoči blizu, imamo pa mir in intimo.
Lp, Mojca
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
