tinaaja
|
sploh s temle sem se tako poistovetila - dojenje na pobudo otroka brez postavljanja urnikov in omejevanja časa podoja - spanje v naročju, nošenje otroka, kadar otrok to potrebuje, brez očitkov o razvajanju - spoznanje, da dojenček ne manipulira in izsiljuje, temveč potrebuje - da je pogosto zbujanje dojenčka normalno in da dojenčkov morda ni treba učiti spati Magi - ja res je. Ne imeti problemov z vzpostavitvijo dojenja, mora biti noro. Jaz sem 2 meseca dozivljala travme, ni se znala pristavit (ko sva doma pogruntali, da se lahko doji z nastavkom, so se mi odprla nebesa - da pa ne govorim o komentarjih, da se ne potrudim dovolj, da bi dojila brez nastavkov ; pri 2 mesecih sva jih opustili , ko sva bili zgleda obe pripravljeni), slabo napredovanje teze, dolgotrajna dojenja... Brez MON-a in RR in predvsem podpore in razumevanja partnerja ne vem, ce bi se danes dojili. Takrat so me v zivo prizadele pohvale v stilu " ja una je pa dojila do 11 meseca" ... Ker sem mislila, da meni pa ne bo uspelo... Mi je dobro poznana "krivda" iz clanka.. AMPAK :) 10mesecov po rojstvu je dojenje zakon in laufa 100 na uro ... Se je orn splacalo potrudit sploh sem to se bolj dojela, ko so mali ugotovili imunski deficit, ko je edino, kar ti svetujejo - ja dojite cim dlje.. Zdaj se dogaja, da me cudno gledajo, da se dojim oz pravijo "ja saj bom verjetno nehala pred sluzbo ali do 1 leta ".. pa se samo nasmehnem in ponosno recem, da se bova dojili, dokler bo treba in dokler nama bo pasalo In so vsi samo tiho
_____________________________
Preden si bila spočeta, sem si te želela, še preden si bila rojena, sem te ljubila in komaj si se rodila, bi zate umrla. To je čudež življenja. /Maureen Hawkins/
|