Anonimen
|
Iz prve roke, torej iz lastnih izkušenj, ne morem reči nič o kakih predračunih pri IDSP, ker zanjo nisem zaprosila že od lanskega poletja. Sem preveč jezna na njih, ker sem se utapljala v dveh kreditih, komaj napraskala za najemnino, dojenčka hranila z umetnim mlekom, bila brez avtomobila in še kaj, oni pa so mi IDSP zavrnili, čeprav sem prosila za nakup šolskih učbenikov za starejšega sina. In bo še kar nekaj časa trajalo, preden bom prestopila njihov prag - če ga sploh še bom. Ampak sem pa slišala za te predračune, ja. Zakona o tem sicer nisem zasledila (niti kakšnega občinskega odloka ali česa podobnega), ampak očitno je res. Nekateri so DSP in tudi IDSP pač preveč izkoriščali, zato je to kar razumljivo. Ampak ne gre pa to skupaj v vseh primerih - a če za IDSP zaprosiš zaradi trenutne materialne ogroženosti, moraš potem prinesti 46 računov iz Mercatorja za makarone in solato? Dvomim. Močno dvomim. Če gre za nakup npr. nujne bele tehnike, se mi tudi zdi trapasto tole s predračuni - saj če si socialno ogrožen, ne boš letel v Harvey Norman po najnovejši hladilnik, ampak si boš izposodil Salomonov oglasnik pri sosedu in kupil najcenejšega rabljenega, samo, da dela. Katera budala ti bo takole pisala predračun? In tudi računa ne dobiš, saj ti ga fizična oseba niti ne more niti ne sme izstaviti. Lahko samo oba skupaj napišeta en pildek ali pa kaj-pa-jaz-vem-kakšno kupoprodajno pogodbo. A da bi pa še to nosil overiti k notarju? Menda res, ja. Saj nimaš denarja za to. Torej načeloma lahko tudi sosedu rečeš, da ti napiše, da ti je prodal hladilnik, in vse skupaj odneseš na CSD. Pa da vidim potem junaka, ki bi to prišel domov pogledat, hehehe... No, ja... ampak če hočejo predračun oz. račun, pa naj ga imajo... bomo pa v trafikah prosili za original račune na ime in priimek in naslov, ko bomo kupovali žetone za avtobus... jaz ti povem, da bi še vse račune, ki po cesti ležijo, pobrala in jih na CSD treščila na mizo... Zato se CSD-jev izogibam v veliiiiiiikem loku...
|