špelin@
|
Zakaj ne more vsak postati prostozidar? Prostozidar lahko postane vsak 'mož na dobrem glasu'. Vendar pa ni dovolj, da sam tako misli o sebi. Kot takega ga mora poznati širok krog ljudi, ki vključuje tudi prostozidarje. Takega 'moža na dobrem glasu' prostozidarji povabijo v svojo bratovščino. Družbeni položaj, izobrazba, vera in rasa pri tem niso pomembni, pomembne so samo izpričane moralne kvalitete: poštenje, tolerantnost, stanovitnost, svoboda duha, dobrodelnost, ustvarjalnost, humanizem. Brez teh kvalitet in brez povabila pa ni mogoče vstopiti. Govorite o enakopravnosti in tolerantnosti. Zakaj pa ženske ne morejo postati prostozidarji? Zidarska obrt je bila nekoč težaško opravilo. Ko je prostozidarstvo nastalo kot ceh, so bili zaradi tega v njem sami moški. To se je sčasoma prelevilo v tradicijo, ki velja še danes. Zato velika večina prostozidarskih združenj vključuje samo moške. Obstaja pa tudi ženska prostozidarska organizacija, imenovana Eastern Star, ki je zlasti razširjena v ZDA. Zaključim lahko torej: član je lahko samo vpliven moški. Aja, in nepohabljen. Ali ne služi prostozidarstvo samo kot izgovor za združevanje vplivnih ljudi, ki potem 'držijo skupaj' in ščitijo svoje interese? Velika večina 'mož na dobrem glasu' ne vstopi v bratovščino zaradi koristoljubja, pa ne samo zato, ker načela bratovščine in sam sprejemni postopek tega ne dovoljujejo, ampak preprosto zato, ker 'možje na dobrem glasu' ne morejo biti koristolovci, sicer jih ne bi imeli za dobre ljudi. Resnici na ljubo pa je treba priznati, da se v bratovščini znajdejo tudi taki, ki vanjo ne sodijo, a to oni sami in drugi bratje spoznajo prepozno. Od takih izvirajo razni ekscesi, ki škodijo bratovščini in ki jih nasprotniki prostozidarstva radi še dodatno napihnejo.
|