katipi
|
Sama strižem vse štiri in moram reči, da sem že kar "mojstrica". Frizurce vedno izpadejo luškane.  So pa to včasih prave živčne vojne, saj preden jih pripravim do tega, da se, zlasti fanta, umirita, že zgubim določen procent živcev. Kaj šele med striženjem, ko moram nenehno ponavljati, naj bosta pri miru. Kaj hočem, enkrat se je zgodilo, da sem starejšemu s škarjami ranila uho, ravno zaradi nenehnega obračanja; izmaknil je glavo, ravno ko sem zastrigla.  Saj je bila samo kapljica krvi, vendar vseeno...od takrat me vedno opozori, da naj pazim, da mu ne bom odstrigla ušes.  Groza je tudi z odstriženimi lasmi, ki pikajo. Saj jih zaščitim, vendar med striženjem, ker niso pri miru, polno las zaide pod ogrinjalo in raje ne govorim o tem, kako malo potrpljenja imajo: Boš kmalu? Kako dolgo še? Pika me! Si že na polovici? Punčki sta dosti raje pod škarjami, saj vesta, da bosta lepi, je pa res, da pri njiju striženje ne traja tako dolgo.
|
Natisni
