Anonimen
|
Takole: midva sva predlani, preden se je začela recesija, ustanovila svoje podjetje, s tem, da sem bila jaz brezposelna, on pa je delal v znani in dobro stoječi firmi s solidno plačo, to službo je potem pustil in se zaposlil pri nama (midva imava d.o.o.). Pa še da sem noseča sem zvedela 2 meseca po ustanovitvi firme. Recesija se je začela ravno tisti mesec, k osva začela konkretno poslovat (prej je bilo še pol leta priprav, iskanje dobaviteljev, prostora,...). Velik riziko torej. V firmo sva vložila skoraj vse svoje prihranke, res veliko denarja, imela zelo podrobno stroškovno razdelan poslovni načrt, zakalkulirala sva se za ene 15% - toliko sva morala vložiti še dodatno. Torej, če računaš 20.000€, daj zraven še malo dodat, da bo zihr. Potem sva imela še ene pol leta s firmo same stroške, ker traja, da si pridobiš stranke, ime, zaupanje. Midva sva delala vsak po 10-12 ur na dan, skušala biti čim bolj inovativna in delala na prepoznavnosti, tako da se nama je zelo hitro obrnilo na pozitivno stran, da sva zdaj med bolj znanimi firmami iz našega foha. Ampak je bilo notri res vloženo veliko dela. Danes bi naredila isto z nekaj manjšimi spremembami, z večino pa sem zelo zadovoljna in na naju zelo ponosna, da nama je uspelo speljat. Menim, da če se trudiš in vlagaš ne samo denar, temveč tudi znanje in čas, potem imaš tudi tisto malček sreče, ki jo rabiš, da se spelje. Brez poguma in malce tveganja pa ne gre. Sama ne bi čakala, če bi imela dovolj sredstev (torej za pokriti predvidene stroške + še nekaj rezerve). Kdor je prvi je prvi. Vmes bo še 10 drugih in če si 11. pobiraš drobtine, tako pa imaš več možnosti, da ustvarjaš teren po svoje. Ti pa konkurenca sledi zelo hitro .
|