lucika
|
še jaz se vam malo oglašam... tale teden je pa ultra mega naporen za mene... grozen res. ampak, danes sem boljše kot včeraj, to je pa tudi nekaj. včeraj pa me je po vsem sekiranju še prav fizično zdelalo, skoraj se mi je vtrgalo no.... zgodba pač čisto preprosta.... ginekolog v paniki, kaj naj z mojim pritiskom, jaz v paniki, kaj naj z počivanjem/sinom/službo/enim avtom v familiji...tašči se je pa zdelo vse skupaj še bolj preprosto in je prepustila malega meni. v 24 urno oskrbo, kar mi kot materi tudi pripada. in sem bila v riti, evo, čisto preprosto. zdaj se zadeve postavljajo na svoje mesto, vpisani smo v vrtec, jok je samo ko je treba pri miru sedet in jest. ker noče, mu pač ni treba...danes je zdržal od 9-1, kar je res super. ko fajn pomislim, je bil naš mali v varstvu pri tašči/teti, in dvakrat po eno uro drugje. vse skupaj. tak da je tak pravi heroj, kak mu zdaj to gre... jaz se moram še malo bolj skulirat...vem, da to mere, da lahko mislim najprej nase in na to nosečnost. teoretično bi šlo, praktično bo pa to samo takrat, ko me bodo v bolnico dali. pustmo zdaj mene... frrrr, čestitke še enkrat in dobrodošli doma. si me presenetla, skoz sem mislila, da bo fant. pridno rastite, fejst se cartajte in uživajte. no, pa ozdravite prej vsi. vsem praznovalčkom vseee najboooljše!!!!
|