Anonimen
|
Moja sedaj že 18.letna hči je obiskovala italijanski vrtec v Luciji in si sama sebi čestitam,da sem se tako odločila.Veliko koristi je imela,tako za znaje jezika,ki ga je imela v osnovni šoli in prav tako ga še ima v srednji.
Pa to je najmanj važno,važno je bilo zo,da je bilo veliko sodelovanja vrtca z starši,izletov,sprehodov,medtem ko v slovenskem je tega zelo malo,otroci so večinoma zaprti v prostorih vrtca.Vzgojiteljice enkratne,še sedaj,če se srečamo sprašujejo po Niki.
Sedaj pa naš Timi obiskuje hrvatinski italijanski vrtec.Od septembra je že popolno osvojil jezik.Pa kaj to,že večje število nastopov v gledališču je za njimi,obiskov lutkovnih gledališč,muzejev,drugih šol,celo nastopali so za none in nonote v domu ostarelih(kar je pozitivno za otroke,da se družijo in kaj naredijo za starejšo populacijo)Čakajo nas še dva izleta:en z vlakom do Divače,drugi pa v zabaviščni park Lignijano.Pa še izlet v Trst v akvarij.
Če bi bilo letošnjo zimo kaj snega so imeli v načrtu celodnevni izlet,sankanje na Sviščakih.Za slovenskega se pa nič ne sliši,da bi kam šli.
Vzgojiteljice so enkartne,to se vidi na reakciji otrok,ko zjutraj pridejo v vrtec,dobesedno jim poletijo v naročje one pa kot mame jih objemajo in pozdravljajo.Kaj bi še bolje človek zahteval.
|
Natisni
