Anonimen
|
Jah, ne vem, jaz kar rečem, da imam za dve, tri,... ure dela za službo tisti dan ter da rabim mir, ker se moram skoncentrirat. Ponavadi mož vzame večjo in gresta na sprehod ali na kakšen obisk. Največ naredim dopoldne, ko je hčerka v vrtcu ali pa potem zvečer, ko že vsi spijo. Tudi če je večja doma, ve, da me mor apustiti pri miru, ker delam za službo, ko bom končala, pa se bom posvetila njej.
Zorganiziram pa se tako, da delam dva seznama, eden je na hladilniku na listu in tam gor pišemo, kar je potrebno narediti doma, npr. pospravit hladilnik, pomit okna, ipd. To so opravila, ki lahko čakajo (mi ne pade kapa dol, če oken ne pomijemo pol leta, od umazanih oken ni še nobeden umrl, edino kakšno sosedo mogoče bolijo oči od preveč vrtenja  ).
V rokovnik pa vpisujem redne službene in osebne zadeve, ki jih je ptrebno urediti, od dokumentacije, vsakdnevnih obveznsoti, da moram za malo napisat vpisnico za vrtec,... torej zadeve, ki jih morma reševat čim bolj spotoma, ker mi sicer začne tečt voda v grlo. Tako imam vsaj okvirno predstavo o času, ki ga bom rabila za kakšno zadevo ter kje so prioritete.
Če ti vletavajo v sobo, bi se jaz kar zaklenila, saj če bi bila nekje drugje v službi, jim tudi ne bi bila na razpolago, obiskom pa bi povedala, da dopoldne nismo na voljo, ker smo v službi (pa čeprav si doma).
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
, da npr. bi lahko pa že pomila okna itd.) ali okoli nje, ali me moj vsake 5min kliče v svojo pisarno, moji uletavajo (živijo 10 min stran...)....skratka nekako se ne znam 'spravit k sebi' , se izklopit in se popolnoma posvetiti službenemu delu
. Meni tudi manjka samodiscipline za to. Ampak meni je tako fino doma, kadar se že zmenim za to, da počnem vse, kar sicer ne morem - npr. berem leposlovje, celo kak film uspem pogledat 
....morda bi morala kakšno stvar izpustit, ampak ravno kar mi najbolj 'kvari' urnik, mi je v največje veselje...pa še po parih letih pavze so me z veseljem sprejeli nazaj....mojim sem postavila neko mejo, pa mi jih on noter spušča....ker mu je fajn z njimi, postrežt moram pa jaz, pa pospravit....ah, ja sedaj, ko si tule dajem duška vidim, da moram najprej sama zaropotat, pa še moža malo nakurit, ker me ne jemlje resno
Verjetno njemu tudi ne bi bilo fajn, če bi ga ti non stop nadlegovala? 
