sanosan
|
Še ena ki bo napisala približno isto kot ostale. Torej, previjanje je za skoraj vsakega novorojenčka neprijetno, saj ga odviješ iz tople pleničke, umivaš in vse to mu ne paše, saj še ne more uravnavati telesne temperature in zato posledično jok. Če preveč maha z rokami in se zato poškrampa po obrazu, mu jaz oblečem gor rokavičke (moj je zdaj star 3 tedne). Drugače pa lahko rečem samo to, kar sem iz svojih lastnih izkušenj ugotovila (ta je zdaj naš tretji otrok); pri prvem sem se sekirala zakaj joka, pa problem je bil previjanje, ker je bil jok, pa problem je bilo oblačenje po kopanju, ker je bil jok, pa popoldan je bil jok, pa ponoči je bil jok in hranjenje na 2 uri. Potem pa sem sklenila, da se ne bom več tako sekirala, dali smo mu dudo, odločila sem se, da bo otrok spal pri meni in so se zadeve počasi umirile. Pri drugem nismo več rabili dude, saj sem ugotovila, da kadar je jokal (po previjanju in spanju), je pač bil lačen. In tudi popoldan oz. proti večeru, ko je jokal malo več, smo se pač dojili in smo zadevo tako prebrodili. Spal je tudi z mano, pa ni bilo potrebno vstajanje ponoči in smo vsi lepo naspani zjutraj vstajali. Sedaj pri tretjem je vse to samo po sebi umevno in se zaradi joka pri previjanju ali joka ko ne utegneš takoj (ker že imaš dva otroka in se svet ne vrti samo okoli novorojenčka) ne sekiram, ker vem, da bom potem otroka podojila in se bo umiril. Imam tudi štorkljo (za nošenje otroka), ki pride zelo prav ko kuham ali kaj takšnega delam, ker je otrok takrat pri meni in ga moje premikanje zaziba v spanec, tako da se splača takšen nakup. Probajta čim manj na silo, čim več potrpljenja, čim več cartanja in dojenja, čas bo še prehitro minil, da bi se že zdaj na začetku tako sekirala. Če bi lahko pri prvem čas nazaj zavrtela, bi definitivno ravnala tako, kot sedaj pri tretjem, ker je bistveno lažje. Srečno
|