3x mami
|
najprej se ustavi, globoko zadihaj in pozabi na vse okoli sebe. mislim, da se vsaka mama znajde v taki situaciji, sploh ko ima vec otrok. vem, kako to zgleda, in vem, kako hudo je, ko imas obcutek, da ne zmores, da ne znas, da otrokom ne nudis tega (custvenega), kar bi lahko. ampak ze to, da o tem razmisljas, pomeni, da ti ni vseeno pozabi na razne bloge, kjer kar kipi ustvarjalnih del in porocanj, ko gledas, kako ustvarjalno otrostvo imajo nekateri otroci in se cutis krivo, ker pri vas doma ni tako. pusti, ne ves, kako je pri njih, ne ves, kako je bilo prej. tudi to vem, kako zelo nicvredno se lahko pocutis ob takem branju. ampak roko na srce, ni vredno. ampak rabis cas, da pri sebi razcistis. in se spremenis. cas, potrpljenje in ogromno ljubezni. ko sem zase iskala odgovor in pomoc, sem naletela na ti dve strani (upam, da razumes anglescino) The important thing about yelling - še v slovenščini 10 Things I Learned When I Stopped Yelling At My Kids noben nas na starsevstvo ne pripravi in najtezje je sprejeti to, da se ucimo na lastnih napakah... ampak, kar je bilo, je bilo, treba gledat naprej. vpitje ne pomaga, samo slabsa zadeve. nima ucinka, sploh pa takega ne, kot bi si ga zeleli. da bi otroci potem poslusali. prej obratno. je nas klic v sili, ko drugace ne znamo. otroci se na vpitje navadijo, njihovo obnasanje pa - kot da bi cutili, sibkejsi smo, manj se drzijo postavljenih mej. pomoc ostalih dobrodosla, ampak mislim, da mora tu vsak od nas narediti nekaj na sebi, da bo spet miren, srecen, samozavesten. upam, da ti bosta clanka pomagala. doma sem potem uvedla pravilo "vti - ne vpijemo, ne tolcemo, ne izzivamo". ko sem vedela, da sem na koncu, sem si ponavljala tale 'vti', ogromnokrat, da sem se umirila in da sem spet lahko normalno delovala. tudi otrokom sem razlozila pravilo in pocasi smo se ga zaceli drzati vsi. ker otroci so zrcalo nas samih - in ko na njih vidis odsev sebe - tistega dela, ki bi ga najraje zbrisala, potem ves, da nekaj res ni v redu... odpravljanje spat. rutina, to je edino, kar pomaga. mirno ob tocni uri kopanje, ob tocni uri zobje, po tocno nekaj minut pizama in v posteljo, poljubcek za lahko noc in ugasnjena luc. in tisina. mirno. ker je zjutraj drugace ustajanje veliko tezje - ker ustajanje je vedno ob isti uri... ustvarjanje pa. to je za dezevne dneve. bodite veliko zunaj, igrajte se, pojdite na izlet. cas, ko si z otroci (ampak cisto z otroci, brez misli, ki ti tavajo naokoli), je zanje najlepsi dar. iskrena igra z njimi. dan, ko je vec casa, skupaj pripravite kosilo (en pripravi mizo, drugi pomaga mesat,...), skupaj preberite pravljico, skupaj se lotite kakega res preprostega ustvarjalnega dela. sam, ce ze prej nisi bila domaca v tem, bo zdaj toliko tezje zaceti. ali pa ne - se bos z otroci skupaj ucila in se zabavala, ko bo slo kaj narobe. vzemi stvari raje s smehom kot z jezo. prepusti se casu in improviziraj. in predvsem, bodi prijazna do sebe. ko si otroci kdaj nagajajo, pusti, da se zmenijo med sabo. tudi tega se morajo nauciti, ti pa zamizi na eno oko in si dovoli nekaj minut pavze. da v miru popijes kavo, da prelistas svoj revijo. ceprav vem, da imamo mame po navadi happy hour takrat, ko gredo otroci spat in ne, se enkrat ne, nisi slaba mama. si mama, clovek, ki bi rad bila dobra mama svojim otrokom. in si dobra. ne primerjaj se z drugimi. glej, kaj drugi delajo, mogoce najdes kako dobro idejo tudi zase in za svojo druzino. ampak ne mores skociti v skornje drugih, tako kot drugi ne morejo v tvoje. mirno, stej do 10, nasmej se in bos videla, tudi cudezi se dogajajo
|