 |
RE: Želim si še enega sončka,partner pa ne
25.7.2012 13:53:41
|
|
|
|
ronja
|
Hm, po moje dokler ne prideš do dna temu, zakaj si je premislil, ko je enkrat dobil otroka, ga boš težko prepričala... Če najdeta razlog, ga pa mogoče lahko spremenita:) Vprašaj ga, kaj se je spremenilo, da si je premislil - je imet otroke težje, kot je mislil, je izgubil kak hobi, mu ni všeč dojenčkasta faza, se boji, kako bo z dvema,...?
Kar se zdravil tiče: pri Ronji sem jemala mislim da 5 različnih ab (tudi je bil Sumamed zadnji oz. potem je bil še 1x še en za uroinfekt), pri Svitu sem dobivala ab Lendacin v žilo, vsakič še kortikosteroide zaradi astme in lokalne zaradi alergij. Te stvari sicer niso fajn, samo vseeno ni, da bi moral zato it splav delat, še recimo rentgen pljuč (tanajmanjša doza) je enako kot čezoceanski polet, pa ne grejo zato vse splava delat, eč morajo čez ocean letet noseče... Ne pravim, da je bilo narobe, sploh ne, samo da ni nujno zarodku kaj. Sama sem se bala, da sem noseča po prometni nesreči, ko sem mela kup preiskav, pa operacijo itd... pa so mi tudi rekli, da ni to tako, da bi moral kar splavit za to. So pa seveda potem bolj pozorni. Fluimukan pa naj te ne skrbi, ti sirupi za izkašljevanje niso tako strupeni za plod. Ni da bi jih kar tako predpisovali, ampak ni pa to takoj indikacija za splav.
Kar vzameš oz. se zgodi do 5. tedna, pa tako in tako nima veze, ker je do takrat "vse ali nič" - zarodek je takrat še tako mali, da ga kakršnakoli napak stane življenja in sam odmre, če ima zadeva vpliv oz. če preživi, potem ni nič narobe z njim. Samo za naslednjič, če bi se kateri kdaj to primerilo.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
ni bilo sem 27 dec.naredila test,na mojo grozo je bil pozitiven.Takoj sem vedela,da tega otročka ne morem obdržat,saj sem pojedla preveč zdravil in še zmeraj sem bila na antibiotiku Sumamed.Nisem si upala sprejeti tveganja,da bi otročka obsodila na življenje s kakšno prirojeno napako.Klicala sem ginekologa.Po dolgem pogovoru z ginekologom in vsemi izvidi,mi je tud sam svetoval splav.opravil mi ga je z tabletko.Od takrat se počutim grozno.Grozno.Sama sem namreč velika zagovornica splavov,po vrhu pa še medicinska sestra na intenzivnem oddelku z novorojenci.Takrat je delček mene umrl,saj nevem zakaj me je življenje tako kaznvalo,da sem ravno v bolezni zanosila.Otroček sicer ni bil načrtovan,vendar bi ga z veseljem obdržala,če ne bi bilo drugih dejavnikov.Od splava,je moja želja še po enem otročku nenormalno velika,vendar si ga partner ne želi.Sicer nimava nobene zaščite,ampak moj dragi izstopa ven že 5 postaj prej,ne samo ene. 
. Nevem kaj naj.Občutek imam,da se najin odnos zaradi moje posilišne želje po še enem otroku krha.Vsak vikend,ko smo malo več skupaj načenjam to temo in temu posledično sledi prepir.Okoli mene vse prijateljice rojevajo,lani je ena rodila ravno na dan,ko bi jaz imela rok poroda drugega otročka. Nevem kaj naj.Res si močno želim otroka,moj dragi pa ne.Sedaj pa že hčerkica(stara3 leta) navija za dojenčka,ampak on se ne da. 
. 
Prvi je bil čisto na mojo pobudo, lubiju se je še vedno zdelo prezgodaj, drugi pa čist na njegovo, nisem imela nič besede pri tem, ker se je itak kar on na hitro odloču 
ta moja želja traja že kakšna 3 leta vendar se mi do zdaj še ni ureničila, vmes sem na to pozabila že in sem si rekla, da ko bo bo. No sedaj pa ko sva se s partnerjem pogovarjala, pa vidim da si tudi on želi otoka in v men se je ta želja po otroku vrnila v zelo močni obliki, trudima se da bi bile 
vendar nič. Sex pri nama pa ni tako pogost, ker imam velike probleme z povečanimi levkociti in večkrat imam kakšne okužbe, vendar tega ne morem nikakor pozdravit 
. Srečnica 
Na vsake toliko časa sem začenjala s pogovorom, pa se po navadi ni hotel kaj dosti pogovarjati, zaključilo se je s slabo voljo. Zadnji mesec sem imela malo boljši občutek, saj nisem slišala tistega odločnega NE! Upala sem, da sem ga vsaj malo omehčala, potem pa je včeraj beseda nanesla spet na to in vse je bilo tako kot prej. Odločno je proti. Sploh ne vem, kaj naj naredim, kako naj ga prepričam. Ne mislim ga silit, ker nima smisla. Očitno bom morala puško vreči v koruzo, čeprav me želja po 
spremlja vsak dan. Po drugi strani pa mi je z njegove strani čudno, da uporablja metodo predčasnega umika, če je tako odločno proti. 
